Eksperiment o realnosti sveta gluhih

Bogastvo vključujoče družbe temelji na dostopnosti oziroma enakih priložnostih za sodelovanje, komunikacijo in napredek vseh posameznikov ne glede na njihove osebne okoliščine. Mednje sodi tudi skupnost gluhih, ki se vsakodnevno srečujejo z jezikovnimi ovirami, zaradi katerih je njihovo sodelovanje v družbi omejeno, so v petek, dan pred prvim dnevom inkluzije, opozorili na posvetu v državnem zboru. Ob tej priložnosti je iniciativa Prispevaj kretnjo na Trgu republike zasnovala celodnevni dogodek oziroma družbeni eksperiment v obliki kviza. Mimoidoči so bili tako postavljeni v položaj, v kakršnem se gluhi pogosto znajdejo, le da so bile vloge tokrat obrnjene – sodelujočim so namreč vprašanja postavljali izključno v slovenskem znakovnem jeziku, ki ga brez brez govorne razlage ali podnapisov niso razumeli.

Življenje brez osnovnih informacij

Sodelujoči na Trgu republike, med katerimi je bilo lepo videti tudi mlade ljudi, so hitro ugotovili, da razumevanje sveta okoli nas ni samoumevno. Poskušali so uganiti, opazovati izraze obraza in kretnje, pri čemer se je večina znašla v zadregi. Zmedenost, frustracija, nemoč – občutki, ki so jih doživeli le za nekaj minut, so za gluhe vsakodnevna realnost. Eksperiment je tako s preprosto, a izjemno učinkovito metodo prikazal, kako pogosto svet postavlja nevidne ovire tistim, ki ne morejo komunicirati v jeziku večine. »Ob tej izkušnji sem spoznala, da je življenje brez razumevanja osnovnih informacij precej osamljeno,« je povedala

Maja, ki se je udeležila eksperimenta. »Ko sem sedel nasproti gluhe osebe in mi je v znakovnem jeziku postavila vprašanje, ki ga seveda nisem 'slišal' in zato tudi nanj nisem znal odgovoriti, sem se počutil izjemno neprijetno. Bilo me je sram, da kljub temu, da tekoče govorim tri tuje jezike, ne razumem človeka, s katerim govoriva isti – drznem si uporabiti kar ta izraz – materni jezik,« je videno pretresen povedal Matej, študent filozofske fakultete.

Ustvariti želijo vključujoče okolje

Svojo osebno izkušnjo je delil tudi Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). »Kot otrok gluhih staršev sem v mladosti veliko tolmačil svojim staršem, v šoli, pri zdravniku in v vsakodnevni komunikaciji s sosedi. Tolmačev, kot jih imamo danes, ni bilo, besedni zaklad v znakovnem jeziku je bil omejen na nekaj tisoč kretenj. Veliko sem improviziral, saj ni bilo kretenj za mnogo besed,« je povedal Juhart in dodal, da se je z leti znakovni jezik razvijal, a kljub temu ostaja zelo omejen. Kot je poudaril med spremljanjem odziva ljudi na družbeni eksperiment, sta iniciativa Prispevaj kretnjo in eksperiment ob dnevu inkluzije odlična priložnost, da javnosti približamo izzive gluhote, socialno izključenost in nedostopnost informacij, ki so za gluhe vsakodnevna realnost. »V tej vlogi lahko zares dojamemo, koliko korakov je še potrebnih, da bi zanje ustvarili vključujoče okolje. Hkrati je to tudi priložnost za poziv državi, da zagotovi sistemsko rešitev za razvoj slovenskega znakovnega jezika.«

Družba, dostopna vsem

Vzporedno z dogajanjem na »dvorišču« je v parlamentu potekal posvet Bogastvo vključujoče družbe. Predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da brez brezpogojnega spoštovanja in uveljavljanja vseh temeljnih človekovih pravic ne moremo graditi vključujoče družbe. »Gre za izjemno zahteven izziv, saj smo izpostavljeni populizmu, ki straši in spodbuja odpor do vseh drugačnih,« je dejala Urška Klakočar Zupančič, ob tem pa lansko vladno odločitev, da 1. marec razglasi za dan inkluzije, označila kot izjemno pomembno dejanje za razvoj naše skupnosti. »Vendar pa družba ni le stvar vlade ali politike, temveč jo lahko dosežemo le tako, da kolektivno in vsak posebej spremenimo način dojemanja in razmišljanja o potencialih, ki jih prinaša.«

 

Ob podpori predsednice DZ sta bila pobudnika za razglasitev dneva Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Predsednik zveze Mladen Veršič je dejal, da država sicer res še ni uredila sistemske skrbi za razvoj slovenskega znakovnega jezika in odpravila številnih omejitev pri dostopu do informacij, vendar želi pri tem poudariti, da če sam ne bo vključujoč, so vsa pričakovanja zaman. »Poslanstvo vključujoče družbe ni samo v sistemskih rešitvah za vse tiste, ki imamo omejitve, temveč je tudi v tem, da vsi v sebi razvijamo pomen vključevanja in sodelovanja na vseh področjih življenja,« je dejal. Po njegovem prepričanju bo dan inkluzije v naši družbi dosegel namen, ko bomo vsi posamezniki to prepoznali v sebi in to živeli. »Dan inkluzije ni zgolj simbolični mejnik, temveč jasen poziv k ozaveščanju o tem, da mora biti družba dostopna za vse – ne glede na potrebe, družbeni status ali druge razlike. To ni le vprašanje družbene odgovornosti, temveč tudi priložnost za napredek, povezanost in pravičnejšo prihodnost.«

Vsak lahko prispeva kretnjo

Cilj akcije Prispevaj kretnjo, ki se je začela novembra lani, je obogatiti slovenski znakovni jezik, ta namreč obsega le 25.000 kretenj. V akciji zbirajo sredstva, ki omogočajo razvoj novih kretenj, do zdaj so jih razvili že več kot 1300. »Doslej smo zbrali nekaj manj kot 30.000 evrov, s čimer bomo lahko slovar obogatili z nekaj tisoč kretnjami,« je povedal Juhart in izrazil željo zveze, da bi tudi država za razvoj slovenskega znakovnega jezika vsako leto zagotovila 100.000 evrov.