Medtem ko naj bi bilo v Mariboru dovolj študentskih postelj, pa je po oceni ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča pomanjkanje nastanitev za študente v Ljubljani in na Primorskem alarmantno. »Samo v Ljubljani na prednostni listi za vselitev v javne študentske domove čaka približno dva tisoč študentov, na Primorskem pa okoli 500. Na najemnem trgu pa so študenti soočeni z zelo slabimi bivalnimi pogoji in ekstremno visokimi najemninami, zato so za dostojno sobo pripravljeni plačati tudi po 300 evrov in več na mesec,« je situacijo opisal predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič.
Ministrstvo obljublja, da bo neugodno situacijo na področju študentskih nastanitev naslovilo s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. Papič je dejal, da je »najhitrejša rešitev za pomanjkanje študentskih postelj subvencionirano bivanje pri zasebnikih, vendar število pogodb za takšno bivanje iz leta v leto upada. Eden glavnih razlogov je razkorak med subvencijo za bivanje pri zasebnikih in dodatkom k štipendiji.« Subvencija za bivanje pri zasebniku trenutno znaša 32 evrov na mesec. Že v prihodnjem študijskem letu namerava ministrstvo subvencijo povišati in jo izenačiti z višino dodatka za bivanje zunaj kraja stalnega bivališča, ki ga prejemajo študenti z državnimi oziroma Zoisovimi štipendijami. Dodatek k štipendiji znaša okoli 100 evrov, je dejal Papič.
Ključna bo gradnja novih domov
Čeprav v študentski organizaciji verjamejo, da bo dvig subvencije omilil bivanjsko problematiko, pa bi po Mihaličevem mnenju k celostni rešitvi pomanjkanja študentskih postelj največ prispevala gradnja novih študentskih domov. V prestolnici, kjer je pomanjkanje študentskih postelj najbolj pereče, je država zadnje študentske domove zgradila leta 2006, in sicer na Litostrojski in Poljanski cesti ter pri Fakulteti za družbene vede. Čeprav je ministrstvo v Ljubljani našlo tri primerne lokacije za nove študentske domove, pa skorajšnjega začetka gradnje ni pričakovati.
Papič je dejal, da za lokacijo ob Dunajski cesti nasproti Mercatorjeve poslovne stavbe ni treba sprejemati prostorskih aktov, zato bi zanjo že lahko začeli pripravljati dokumentacijo. Tam ministrstvo računa na do 700 študentskih postelj. Papič je razkril, da se pogovarjajo z Družbo za svetovanje in upravljanje (D.S.U.), da bi bila investitorica v študentski dom ob Dunajski in ga po zaključku gradnje dala v najem ministrstvu ali zavodu Študentski dom Ljubljana. D.S.U. je v lasti države in Slovenskega državnega holdinga.
Preden bo mogoča gradnja okoli 380 študentskih postelj na lokaciji ob Roški cesti, bo treba najprej počakati na potrditev občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje. Priprava slednjega traja od leta 2021, natečaj za urbanizem na tem območju pa je bil izveden že leta 2020. Na vprašanje, zakaj priprava tega prostorskega načrta traja tako dolgo, je Papič odgovoril, da ne bi hotel s prstom kazati niti na ljubljansko občino niti na ministrstvo, a strnil je, da bi bili vsi vpleteni lahko bolj odzivni. Poudaril je še, da je k prostorskemu načrtu treba priložiti veliko različnih mnenj in soglasij. Papič upa, da bo mestni svet občinski podrobni prostorski načrt za Roško potrdil še v letošnjem letu. Nato bo moralo ministrstvo izvesti javni projektni natečaj za stavbo študentskega doma in skleniti pogodbo za projektiranje. Šele ko bo projektant izdelal projektno dokumentacijo, bodo lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje.
Tretja primerna lokacija za gradnjo pa bi bila ob Gerbičevi ulici, kjer je danes veterinarska fakulteta. Ko se bo fakulteta preselila v nove prostore, ki so že v gradnji, se bo torej sprostila gradbena parcela. Po Papičevih besedah bi tudi pri gradnji doma na Gerbičevi lahko sodeloval D.S.U., a je poudaril, da pogovori še niso tako daleč, da bi dorekli vse podrobnosti.
