Velikonočni sejem v Snoviku, na katerem je bilo mogoče najti butarice, potice in pirhe, veliko stojnic pa je ponujalo tudi rokodelske izdelke, od različnih obeskov in nakita, ročno izdelanih rož do nakvačkanih velikonočnih zajcev in drugih figuric, je privabil ljudi različnih generacij. Po ogrevanju, za katero je poskrbela godba Tuhinjska dolina, je s svojim solo nastopom s harmoniko zbrane pozdravil in navdušil Nik Plut, učenec Robija Smolnikarja iz Glasbene šole Kamnik. Točno opoldne pa je sledilo težko pričakovano tekmovanje v hitrostnem ribanju hrena. Simpatična adrenalinskošportna disciplina, ki od sodelujočih tekmovalk in tekmovalcev zahteva kar nekaj spretnosti, moči in pazljivosti, je pod tekmovalni oder privabila kar nekaj zvestih navijačev.
Tekmovali tudi osnovnošolci
Med prvimi so se ribanja lotili mladci iz okolice, največ znanja pa je pokazal devetošolec Teo Bizjak, ki je v minuti naribal 59 gramov hrena. »Letos mi je šlo bolje kot lani, saj sem naribal še enkrat več hrena. Presenečen sem, da med ribanjem nisem potočil nobene solze, kar se pri izredno močnem hrenu rado zgodi,« nam je povedal Teo in v smehu pripomnil, da je skrivnost dobrega rezultata v ročnih mišicah in treningu. »No, tega je bilo manj, ampak sem vsaj dokazal, da sem spreten, tako da bom lahko za veliko noč sam poskrbel za to obvezno prilogo k šunki in jajcem.«
Pravzaprav so bili tekmovalci izredno spretni, tako da ni bilo resnejših ureznin, vseeno pa je morala medicinska sestra Vesna poviti kak členek na prstu. Vsakdo je imel svojo taktiko ribanja. Tudi lanski zmagovalec, ki ni niti pomislil, da se letos ne bi vrnil in poskusil še izboljšati rezultat. »Letos sem za nekaj gramov izboljšal lanski rezultat. Morda sem imel srečo, da sem izbral malo večji hren,« je po koncu tekmovanja povedal Zdravko Bogataj, doma z Vrhnike. Tekmovalci so lahko namreč pred začetkom tekmovanja izbrali koren, s katerim so tekmovali. »Doma nisem vadil, saj nariban hren jemo le za praznike,« je povedal Bogataj. Na vprašanje, ali bi mu šlo bolje, če bi hren rezal z nožem, je odvrnil: »Ne, žal s tem nimam nobenih izkušenj.«
Zmagovalec v minuti naribal 94 gramov hrena
Občinstvo in navijači, ki so spremljali dogajanje na odru, so zaman čakali na solze, ki navadno pritečejo ob ribanju hrena. »Morda je kriv hren, sam menim, da je svoje naredil tudi adrenalin,« je še povedal Bogataj, ki je z zanimanjem spremljal potek tekmovanja. In čeprav mu je sprva dobro kazalo, sta ga na koncu z zmagovalnega prestola izrinila boljša tekmovalca. Jošt Peter je namreč naribal 93 gramov hrena, za gram več pa se je zmage konec dneva veselil Marko Štumperger.
In prav pogled na zmagovalni oder je pokazal, da je ribanje hrena očitno moška domena. Česar sicer tekmovalke niso hotele priznati. Tudi Maja Radič z Iga, ki je tekmovanje vzela bolj za izziv in zabavo, nas je prepričala, da hren v družini riba sama. Še raje ga postreže kar delikatesnega, kupljenega v kozarčku. »Imam kar nekaj izkušenj z ribanjem, ampak bolj korenja, saj vsako leto pripravim domačo vegeto. Hren, tako kot najbrž vsi današnji tekmovalci, ribam samo za velikonočne praznike. In tega ne zaupam možu. On je dober pri drugih stvareh,« nam je zaupala nasmejana Radičeva.
Tudi tekmovalki Marija Pačur in Slavi Bogataj, obe članici Turističnega društva Tuhinjska dolina, ki je bilo organizator dogodka, hrena doma ne izpustita iz rok. V zagovor ne ravno spodbudnemu rezultatu, ki je bil za izkušeni tekmovalki nekoliko slabši od lanskega, sta priznali, da je bil letošnji hren star in zato tudi slab. »Tudi zato se je slabše ribal in rezultat ni povsem realen,« sta se namuznili tekmovalki. Vsem gospodinjam, tudi tistim, ki bodo ribanje hrena zaupale moškim, pa svetujeta, da koren prej za štirinajst dni zakopljejo v zemljo domačega vrta. »Da si opomore in da je kasneje, ko ga postrežemo ob šunki in pirhih, ponovno svež,« sta povedali. x
