Inšpektorat Mestne občine Ljubljana je na začetku prejšnjega leta začel izvajati usmerjeni nadzor nad oglaševanjem tako na javnih kot tudi na zasebnih površinah v prestolnici. V več kot letu in pol je uvedel inšpekcijske postopke zaradi 2357 objektov za oglaševanje, doslej pa je bilo skupaj odstranjenih 487 objektov. Lani sta se dva inšpektorja ukvarjala samo z nadzorom nad oglaševanjem v mestu, kaže lansko poročilo inšpektorata. Po podatkih iz omenjenega dokumenta je bilo v občinskem organu ob koncu lanskega leta zaposlenih skupno sedem inšpektorjev.
Ob napovedi usmerjene akcije so na občini načrtovali, da bodo najprej preverili zakonitost postavitev velikih plakatov, prikazovalnikov, obešank in drugih oglaševalskih objektov ob vpadnicah in nato v karejih posameznih četrtnih skupnosti. Inšpektorja sta doslej obdelala Litijsko, Dolenjsko, Tržaško, Zaloško, Celovško, Šmartinsko in Dunajsko cesto. Poleg teh sta se osredotočila še na območje med Masarykovo, Trgom Osvobodilne fronte, Tivolsko, Bleiweisovo, Aškerčevo, Karlovško in Njegoševo cesto. Župan Zoran Janković je nedavno omenil, da je inšpektorat poskrbel tudi za odstranitev veleplakatov nad predorom Golovec.
Še preden so dobili odločbo, odstranili objekte
»Pred izdajo inšpekcijske odločbe so zavezanci sami odstranili 314 objektov za oglaševanje,« so sporočili z mestnega inšpektorata in dodali, da so zavezanci še 173 objektov porušili po prejetju ureditvenih odločb, s katerimi je inšpektorat odredil odstranitev nezakonito postavljenih objektov za oglaševanje. »Ureditvene odločbe so izdane še za 129 oglasnih objektov, ki pa še niso odstranjeni,« so omenili na inšpektoratu in navedli, »da je bilo za 529 obravnavanih objektov po pregledu dokumentacije ugotovljeno, da so legalni«.
V primerih, ko inšpekcijski zavezanci nelegalnih objektov kljub izdani odločbi niso odstranili, je mestni inšpektorat izdal sklep o izvršbi po drugi osebi. Tovrstnih sklepov so izdali 38 in občina je doslej izvedla 19 izvršb po drugi osebi. Na inšpektoratu so opozorili, da je pri posamezni od teh 19 izvršb lahko šlo tudi za odstranitev več kot enega objekta. Pri izvršbah po drugi osebi občina svojemu pooblaščencu naroči odstranitev nelegalnih objektov in nato od inšpekcijskega zavezanca zahteva povračilo nastalih stroškov.
Koliko stroškov so doslej imeli z odstranjevanjem nezakonito postavljenih objektov, ki jih zavezanci niso že sami odstranili, na inšpektoratu niso vedeli povedati, saj ne vodijo ločene evidence. So pa zagotovili, da so zoper vse zavezance, ki po prisilni odstranitvi oglasov niso pravočasno poravnali stroškov izvršbe, sprožili izterjavo. Nekdanja glavna inšpektorica v ljubljanski mestni upravi Barbara Barle je ob napovedi usmerjenega nadzora nad oglaševanjem v prestolnici dejala, da so stroški odstranitve objektov odvisni od tipa objekta, a da se gibljejo med 500 in 1000 evri. Barletova je takrat opozorila še, da lastnike nelegalno postavljenih objektov lahko doleti plačilo od 1000 do 10.000 evrov, ob neizpolnitvi odločbe inšpektorata pa jim grozi še kazen od 500 do 1500 evrov. Na vprašanje, koliko evrov je samo zaradi usmerjenega nadzora nad oglaševanjem prišlo v občinski proračun, na inšpektoratu niso odgovorili, ker prav tako ne vodijo posebne evidence. So pa dejali, da so v zvezi z oglaševanjem od začetka akcije uvedli 37 prekrškovnih postopkov.
Nekateri poskušajo čim dlje zavlačevati
Zanimalo nas je še, koliko inšpekcijskih zavezancev se je odstranitvi panoja ali drugega objekta za oglaševanje poskušalo upreti s pritožbo in koliko jih je bilo dejansko uspešnih. Toda na inšpektoratu so odgovorili le, da »glede števila pritožb ter izida pritožbenih postopkov v zvezi z oglaševanjem ne vodimo posebne evidence, zato na to vprašanje ne moremo podati odgovora«.
A kot kaže letno poročilo inšpektorata, pritožbe vendarle so. Pri izvajanju usmerjenega nadzora so opazili, »da je pogosto glavni cilj oglaševalcev čim bolj zavleči zadevo, tudi z najetjem znanih odvetniških družb, posledica tega pa sta izjemna kompleksnost in dolgotrajnost postopkov. Gre za tržno dejavnost, pri kateri se ustvarjajo precejšnji dobički in je tudi zavlačevanje postopka nemalokrat edini cilj oglaševalca, saj vztrajajo pri nelegalnem oglaševanju kljub izrecnemu nasprotovanju lastnika parcele, na kateri je postavljen objekt za oglaševanje.«
Dela imajo še veliko
Barbara Barle, ki jo je nedavno na čelu inšpektorata zamenjal Luka Jukič, je ob napovedi usmerjenega nadzora dejala, da je v Ljubljani po podatkih iz popisa iz leta 2020 okoli 10.000 oglaševalskih objektov. Koliko od teh je nezakonitih, Barletova takrat ni želela ugibati, župan Zoran Janković pa je ocenil, da bi takšnih utegnilo biti okoli 7000. Inšpektorat v svojem zadnjem letnem poročilu navaja, da je po oceni mestne občine objektov za oglaševanje več kot 8100 in da so jih v letu 2023 popisali dobro četrtino.
