Najbolj iskani Tržičan Danijel Borojević, ki so ga naši organi pregona več kot 20 let iskali tako prek Interpola kot Europola, je končno stopil pred sodnika Luko Grassellija. Borojević se je pred roko pravice dolgo skrival v Bosni in Hercegovini in si tam, ko so ga izsledili in pridržali, priskrbel bosansko državljanstvo. S tem si je za nekaj časa še zagotovil svobodo, saj Slovenija z BiH nima podpisanega sporazuma o izročanju oseb, ki zakrivijo kakšno kaznivo dejanje v naši državi. Svobode ga je nazadnje stala pot na Nizozemsko, kjer so ga izsledili decembra lani in ga izročili naši državi.
Pobegnil s 125 tisoč evri
Borojević, ki je vse od takrat v celjskem priporu, je pred sodnikom krivdo za očitek, da je konec maja 2002 zagrešil oboroženi rop v sostorilstvu, zanikal. Kot piše v obtožnici, naj bi v banko vstopil skupaj z že pravnomočno obsojenim Edisom Nuhanovićem in eni od bančnih uslužbenk na čelo prislonil pištolo. Z grožnjo jo je prisilil, da je odšla v prostor, kjer se je nahajal trezor in jo tam zaklenil, nato pa od druge uslužbenke Barbare Knep, za katero se je izkazalo, da je s storilci povezana, saj je poskrbela, da je imela tisti dan na bančnem okencu veliko več gotovine, kot je dopuščal bančni maksimum, terjal, da ves denar zloži v njegov nahrbtnik. Šlo je za več tisoč švicarskih frankov, dolarjev, evrov in več kot milijon tolarjev, preračunano na 125 tisoč današnjih evrov. Po ropu sta Borojević in Nuhanović pobegnila skozi zadnja vrata banke, kjer ju je nedaleč stran v avtu čakal sostorilec Hajni Košir. Skupaj so se odpeljali do Košnice, a časa za razdelitev plena ni bilo, saj je Borojević, skupaj z denarjem, pobegnil neznano kam. Medtem ko so bili vsi trije sostorilci pravnomočno obsojeni na večletne zaporne kazni, se je Borojeviću uspelo skrivati v tujini vse do lani.
Po mnenju zagovornice je kazenski pregon zastaral
Na današnjem predobravnavnem naroku je Borojević kakršnokoli vpletenost v rop odločno zanikal. Zatem je besedo prevzela njegova zagovornica Albina Vedenik. Ta je slabo uro naštevala dokazne predloge in ugovore pravne narave. Po njenem mnenju je zadeva za njenega klienta zastarala, saj bi moralo sodišče uporabljati zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Ta je takrat zapovedoval krajše zastaralne roke.
Po mnenju Vedenikove je zadeva po 10 letih že zastarala. Ker se je rop zgodil 29. maja 2012, je kazenski pregon po njenem izračunu zastaral 29. maja 2022. Nasploh je kazenski zakonik za storilca danes strožji, sodišče pa bi moralo zasledovati milejšo kazen. Zagovornica je podrobno obrazložila, čemu predlaga izločitev vseh dokazov in odredb iz sodnega spisa, tudi pregled telefonov, ki jih je odredil preiskovalni sodnik, in uradnih zaznamkov.
Odvetnica bi izpraznila sodni spis
Povedano preprosto, zagovornica bi v celoti izpraznila sodni spis, saj da obtožnica temelji na nedovoljenih, neutemeljenih in neustavnih dokazih, pridobljenih s kršenjem človekovih pravic in svoboščin. Še več, po njenem bi bilo treba razveljaviti tudi sodbo višjega in vrhovnega sodišča za sostorilca Koširja in Knepovo, ker temeljijo na nedovoljenih dokazih. »Ni dokazov, da bi obdolženi storil očitano kaznivo dejanje ali sodeloval pri njem, odredbe preiskovalnega sodnika so neutemeljene,« je dejala Vedenikova.
Nasprotno, da je zahteva obrambe utemeljena, zlasti v delu, ki se nanaša na ugovor zaradi zastaranja, pa je prepričana tožilka, ki se je sklicevala na sklep celjskega okrožnega sodišča iz leta 2023. Takrat se je sodišče do vprašanja zastaranja že opredelilo in ugotovilo, da je bil postopek zoper Borojevića leta 2009 prekinjen, zadeva pa bo absolutno zastarala šele maja 2032. Kar se tiče listin in dokazov oziroma odredb za hišne preiskave in mobilne operaterje pa tožilka meni, da so bile izdane v skladu z določili in sodno prakso. »Odločitev o tem prepuščam sodišču,« je dejala. Sodnik Luka Grasselli pa je sklenil, da jo bo vpletenim posredoval pisno.
