Skoraj 90 odstotkov voznikov se zaveda, da vožnja pod vplivom alkohola vpliva na njihovo sposobnost osredotočiti se, a se jih le polovica vožnji po zaužitju alkohola odpove, je eden od zaskrbljujočih rezultatov spletne ankete, ki so jo na Agenciji za varnost prometa (AVP) letos izvedli med 1850 osebami. »Pozornost voznikov na vožnjo je prepogosto manjša, kot bi morala biti,« je izsledke komentirala direktorica Simona Felser. Anketo so opravili, da bi ugotovili, kakšne navade imajo ljudje za volanom in kaj vse vpliva na njihovo vožnjo oziroma na osredotočenost na cesto. Četrtina voznikov med vožnjo ni vselej pozorna na druge udeležence v prometu, ne spremlja prometne signalizacije in ne spoštuje pravil. Več kot 40 odstotkov jih med vožnjo kadi, se liči, nastavlja radio ali klimatsko napravo, nekateri jedo ali pa počnejo kaj drugega, zaradi česar so manj pozorni na cesto. Kar pomislite na ne tako redke prizore, ko ste v sosednjem avtomobilu opazili, kako si nekdo med vožnjo lakira nohte ali pa si zvija cigareto.
Vpliv imajo tudi čustva
Da mnogi med vožnjo telefonirajo ali pa brskajo po telefonu, ni nobena skrivnost, takšno početje je priznalo 40 odstotkov anketiranih. In to brez prostoročnega sistema! Čeprav zakonodaja slednjega dopušča, pa tudi tako telefoniranje zmanjšuje pozornost voznika, ki ga zaradi zapoznelih reakcij postavlja v podobno tveganje, kot če bi del poti vozil z zaprtimi očmi, opozarjajo na AVP. »Zaskrbljujoč je tudi podatek, da le tretjina voznikov med vožnjo vedno obvladuje svoja čustva. Različna čustvena stanja namreč lahko vplivajo na počasnejši reakcijski čas, slabše predvidevanje ter večjo verjetnost za bolj tvegane odločitve in agresivno vožnjo,« še izpostavljajo. Le polovica voznikov prepozna lastno utrujenost in posledično primerno ukrepa. Utrujenost voznika prispeva k od 15 do 20 odstotkom nesreč z najtežjimi posledicami, pa kaže statistika. Voznik, ki ni osredotočen na vožnjo, ne ogroža le sebe, temveč tudi druge udeležence v prometu.
Največ smrti zaradi hitrosti
Najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom še naprej ostaja neprilagojena hitrost, lani je zato na cestah umrlo 32 ljudi (od skupno 83 žrtev). Zaskrbljujoče je, da je kar 90 odstotkov anketiranih priznalo, da omejitve hitrosti občasno namerno prekoračijo. »Hitrost je glavni dejavnik tveganja za voznike in potnike, še posebej pa je ključnega pomena, ko gre za varnost najranljivejših udeležencev v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi, ki so bistveno bolj izpostavljeni kot tisti v avtomobilu,« pa je dejal vodja sektorja prometne policije na GPU Ivan Kapun. Policisti so lani obravnavali 19.609 prometnih nesreč, hitrost je bila dejavnik nastanka nesreče v skoraj 20 odstotkih. »Ker policisti ne morejo biti vedno prisotni na vseh odsekih cest, kjer se hitrost velikokrat prekorači, smo od AVP prejeli osem silhuet, ki bodo pomagale dodatno umirjati promet,« je še povedal Kapun. Postavili jih bodo na posebej problematične odseke in razporedili po vseh osmih policijskih upravah.
