»Nekateri so za všečke na družbenih omrežjih pripravljeni narediti marsikaj, tudi ogroziti prometno varnost in svoje življenje,« so ob objavi posnetka sporočili z družbe za avtoceste Dars. Njihova spletna kamera je 5. septembra v poznih popoldanskih urah posnela tri fante, ki so se sprehajali ob robu gorenjske avtoceste, in sicer na Jesenicah blizu športne dvorane Podmežakla. Hodili so po odseku, kjer ni avtocestnega pasu, ampak samo ograja, mimo pa švigajo avtomobili s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro in še več, če omejitve 110 kilometrov na uro ne upoštevajo. Najprej so se sprehajali ob robu ceste, avtomobili, ki so prihajali nasproti, so vidno zmanjševali hitrost. Očitno jih je nekdo opozoril s hupanjem, na kar je eden od fantov »odgovoril« s kazanjem sredinca. Potem pa sledi dramatični preobrat. Eden od fantov se sprehodi do sredine ceste, se vrne, kolegu izroči telefon, gre spet na sredino ceste, kjer se uleže na tla in čaka, da ga kolega posname s telefonom. Nekaj trenutkov pozneje, ko so fantje spet ob robu ceste, mimo pridrvi avto…
Namerno pred gasilce na nujni vožnji
Dogodek že obravnavajo na Policijski upravi Kranj. »Od zbranih obvestil bo odvisno, ali je dejanje prekršek, v tem primeru hoja po avtocesti, ali kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, če bo potrjena nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti,« je pojasnil Bojan Kos s PU Kranj. »Je pa brez dileme povsem jasno, da gre za absolutno neodgovorno, nesprejemljivo in samomorilsko početje, ki lahko ogroža tako osebno varnost kot varnost drugih. Zato ga ostro obsojamo. Vsakemu, tudi otroku, mora biti jasno, da se tega ne počne,« je bil jasen.
Takih primerov na avtocesti ne na policiji ne na Darsu ne obravnavajo, običajno kot pešci na avtocesto zaidejo tujci ali pa se na njej zadržujejo avtoštoparji, a tudi takih primerov ni veliko, navajajo. Večkrat na avtocesto zaide kakšen kolesar. »Primer podobno drznega vedenja smo pred leti obravnavali na Polici pri Naklem, ko je pešec čez cesto namerno stekel ravno v trenutku, ko se mu je približevalo gasilsko vozilo na nujni vožnji. Pred dejanjem se je v počepu skrival za prometno signalizacijo. Ko je pritekel na drugo stran ceste, pa se je celo posmehoval in veselil s prijateljem, ki ga je tam čakal,« se še enega nevarnega in zlasti nedostojnega vedenja spominja Kos.
150 evrov kazni
»Kdor hodi po avtocesti, ima veliko možnosti, da ga zbije vozilo!« so opozorili na Darsu ter pristavili, da moramo vsi poskrbeti za svojo varnost in varnost drugih. »Nekdo, ki se sprehaja, nima občutka, kako hitro se lahko prikaže avto, ki pripelje s hitrostjo 130 kilometrov na uro ali včasih še več.« O nespametnem in nevarnem sprehajanju po avtocesti smo pisali med poletnimi zastoji na primorski avtocesti. »Sam sem videl, kako so iz avta vzeli žogo, otroci pa so po reševalnem pasu igrali nogomet,« je takrat zgrožen pripovedoval Anže Albreht, reševalec, dolgoletni prostovoljni gasilec v PGD Dolnji Logatec in ustanovitelj Zavoda Reševalni pas. Podobnih primerov je več – eni si med čakanjem na nadaljevanje vožnje pretegnejo noge, drugi se olajšajo v grmovju, tretji opravijo nujen telefonski klic ali pokadijo cigareto. »V enem od daljših zastojev na avtocesti je letos tujec ravno na gorenjski avtocesti padel čez viadukt,« na še en primer nedovoljene hoje po avtocesti, ki se je končala le s poškodbami, opomni Bojan Kos. V turistični sezoni in ob večkilometrskih kolonah je tako početje prej pravilo kot izjema, zunaj sezone je takega neprimernega obnašanja manj.
»Ljudje se očitno sploh ne zavedajo, kako nevarna je avtocesta, hitrosti na njej so res visoke,« se še čudi Albreht. Hoja po avtocesti je po 30. členu zakona o pravilih cestnega prometa prepovedana in se kaznuje s 150 evri globe, a mora kršitelja nekdo uloviti in mu napisati kazen. Od začetka letošnjega leta je to avtocestna policija, kot prvo specializirano enoto so junija zagnali ljubljansko, ki po cesti patruljira tako v službenih avtomobilih kot v civilnih. Do maja prihodnje leto naj bi sicer vzpostavili še celjsko, mariborsko, koprsko in novomeško enoto.
Narašča število smrti zaradi sebkov
Za ovekovečenje nepozabnega trenutka v drzni situaciji zagotovo ni vredno umreti, a z razvojem moderne telefonije število smrti zaradi sebkov narašča. Letno nekaj sto ljudi po vsem svetu izgubi življenje zaradi fotografiranja samega sebe v nevarnih situacijah, veliko jih umre prav na tirih, ob padcih z višine ali pa se utopijo. Največ žrtev je mladih, povprečna starost je 23 let. Veliko mlajši po drugi strani svoje zdravje in tudi življenje v nevarnost spravljajo na osnovi »izzivov«, priljubljenih na aplikaciji tiktok. Nad njimi so najbolj navdušeni mlajši osnovnošolci, ki pa ne odskakujejo pred drvečimi vozili, temveč se režejo po telesu, pijejo enormne količine alkohola (več ko ga otrok spije, bolje se odreže), ližejo umazane školjke na javnih straniščih (»koronaizziv«), primer izziva davljenja oziroma dušenja pa so pred meseci obravnavali pri nas na Obali. Fant naj bi bil star devet ali deset let. Že samo ime pove, kaj je bistvo »igre«: izzivalec samega sebe s pasom, vrvjo, šalom duši oziroma davi do izgube zavesti. Po navedbah strokovnjakov lahko pride pri tem do hudih poškodb možganov in drugih zapletov, v najhujšem primeru do smrti. Starši so tisti, ki morajo narediti kar največ za preventivo – izobraževanje in ozaveščanje otrok o varni rabi interneta, veliko lahko na tem področju storijo tudi v šolah.
