Zaradi groženj uredništvu Slovenskih novic je bil na ljubljanskem okrajnem sodišču na pogojno kazen pet mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo obsojen Irenej Bizjak, razvpiti primorski spletni vplivnež s platforme tiktok, ki je svoje prispevke objavljal tudi pod vzdevkom Vegan. Osemindvajsetletnik je bil v enem mesecu obsojen že drugič. Novembra je v Novi Gorici dobil dve leti zapora, ker je mladoletnice, najmlajša je imela komaj deset let, nagovarjal, naj mu pošljejo svoje gole fotografije.

Primera se nanašata na različna kazniva dejanja, sta pa vsebinsko povezana. Slovenske novice so septembra lani o Bizjakovem nezakonitem početju zoper spolno nedotakljivost pisale prve, objavile so članek Deklicam ponuja seks na tiktoku. Še isti dan je na svojem tiktok profilu objavil: »Če takoj ne izbrišete teh laži o meni, se zna zgoditi, da bo na vašem uredništvu kmalu masaker.« Zaradi grožnje sta urednik Slovenskih novic Bojan Budja in novinarka Gordana Stojiljković proti njemu sprožila kazenski pregon, na sedežu uredništva pa so poostrili fizično varovanje in odredili delo od doma. Bizjak je klical tudi v pisarno Odvetniške družbe Zakonjšek, ki pravno zastopa družbo Delo. Grozil je, naj članek umaknejo s spleta, sicer bo k njim poslal mafijo. In da z mafijo in njim nočejo imeti opravka ter se ne zavedajo, kdo je on. Tudi v elektronskem sporočilu je zahteval, da članek izbrišejo, sicer bo zadevo predal mafiji in se bodo menili z njo. V odvetniški pisarni so ga najprej prijavili policiji, kasneje pa od pregona odstopili.

Tudi sam bi se ustrašil

Bizjak se je na sodišču zagovarjal, da ni šlo za pravo grožnjo in da je želel uredništvo le prisiliti k umiku članka. Je pa priznal, da beseda masaker pomeni grožnjo, ki bi se je tudi sam ustrašil. Tudi sodnica Ana Šuc Dečman je na koncu sojenja ocenila, da je šlo za objektivno resno grožnjo zoper življenje in telo, ter opozorila, da sta se tudi oškodovanca počutila prestrašeno in ogroženo. Kot sta dejala, besedo masaker razumeta kot prelivanje krvi, pokol, Gazo in podobno.

Obtoženčev zagovornik Bruno Krivec je v končnem govoru navedel, da grožnja ni bila mišljena resno, šlo je za izraz nemoči, ker se je na Bizjaka »spravila institucija z močnim vplivom«. A po oceni sodnice za izvršitev tega kaznivega dejanja ni nujno, da ima storilec resen namen grožnjo uresničiti. Po mnenju odvetnika tudi ni šlo za grožnjo konkretnim posameznikom, pač pa uredništvu. Torej je bila posplošena, usmerjena zoper »nedoločene naslovnike«. In da je vprašanje, ali imata Budja in Stojiljkovićeva sploh status oškodovancev. Sodnica je to tezo zavrnila. Grožnja je bila usmerjena zoper člane uredništva, torej povsem določljiv krog oseb, je dejala.

Napoten v psihološko svetovalnico

Pri odmeri kazni je upoštevala, da Bizjak v preteklosti še ni bil kaznovan, kajti sodba iz prejšnjega meseca še ni pravnomočna. Verjela mu je, da je imel po objavi članka nevšečnosti, ljudje so se zbirali pred njegovo hišo, predrli so mu gume na avtu. Upoštevala je tudi, da je članek doživljal kot krivičen in da je kaznivo dejanje storil v stanju razdraženosti in čustvene stiske. Po drugi strani pa je upoštevala, da so se grožnje nadaljevale. Med drugim je februarja letos iz pripora uredništvu poslal pismo, v katerem jim je dal čas do 9. marca, da plačajo varščino oziroma zberejo 100.000 ali 200.000 evrov. Sicer bi bil »primoran prodati ledvice, vaše ledvice, ki jih bom odstranil s plastičnim nožem«. Če še to ne bi bilo dovolj, bi prodal še druge organe, »vaše telo pa uporabil za tihotapljenje drog, na koncu pa vas prodal za spolne sužnje v Mehiko«.

V okviru pogojne kazni mu je bilo odrejeno dveletno varstveno nadzorstvo z navodilom, da mora obiskovati psihološko posvetovalnico v okviru Društva za nenasilno komunikacijo. »Težko se soočate in obvladujete v težkih situacijah, mislim, da bi bilo to za vas koristno,« mu je položila na srce. »Jaz ne bi šel ... Spremenili me ne bodo ...« je ugovarjal. A se je po krajšem pomenku z zagovornikom vendarle odločil, da se na sodbo ne bo pritožil. 

Stikov mu ni izrecno prepovedala

Tožilstvo je predlagalo, naj sodišče obtoženemu prepove (ne)posredne stike z zaposlenimi na Slovenskih novicah in omeji dostop do uredništva na razdalji, krajši od 200 metrov. Sodnica temu ni sledila, češ da je z njimi tako in tako ves čas komuniciral prek elektronske pošte, poleg tega pa je rekel, da niti ne ve, kje se uredništvo nahaja.

Priporočamo