Na Glavnem trgu v Kranju je v ponedeljek ob 13. uri na tla telebnil 55-letni voznik električnega skiroja, ki je po vsej verjetnosti vozil prehitro. S kraja nesreče so ga odpeljali z reševalnim vozilom, saj se je tako hudo poškodoval, da je potreboval zdravniško pomoč. Izkazalo se je, da za njegov padec ni bila kriva samo prehitra vožnja, temveč tudi dejstvo, da je bil med nesrečo krepko pod vplivom alkohola (napihal je 0,44 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka) in prepovedanih drog.
Le nekaj dni pred tem je moral v bolnišnico tudi voznik električnega skiroja, ki je precenil svoje sposobnosti in padel med vožnjo po kolesarski stezi med Ajdovščino in Lokavcem. Vozil je prehitro, padel na bok in si poškodoval glavo. Policisti so njegove psihofizične sposobnosti želeli preveriti s hitrim testom na prepovedane droge, ki ga je odklonil, kar pa ga ni odrešilo kazni.
Ekološki, vendar najranljivejši
Prav uporaba električnih skirojev in navadnih ali električnih koles, torej mikromobilnost, je najhitreje rastoča oblika mobilnosti. Zmanjšuje vplive na okolje, spreminja uporabo urbanega prostora in stroške mobilnosti, vendar vozniki spadajo med najranljivejše udeležence v prometu. V preventivni akciji, ki je potekala dva tedna v maju, so policisti poostreno nadzirali kolesarje in voznike električnih skirojev ter pešce. Ugotovili so 1250 kršitev, v 784 primerih so kršiteljem izrekli le opozorilo. Enainšestdeset voznikov navadnih in električnih koles je vozilo pod vplivom alkohola (33 jih je imelo vsebnost do vključno enega promila, 28 pa višjo). Velik del kršitev je bil povezan z nepravilno stranjo ali smerjo vožnje, vožnjo pri rdeči luči, neuporabo čelade in uporabo telefona.
Zato Agencija za varnost prometa (AVP) znova opozarja na osnovna pravila za varno udeležbo v prometu. Zaščitno čelado, ki je za mlajše od 18 let obvezna, močno priporočajo tudi starejšim. Več kot polovica ponesrečenih voznikov električnih skirojev je denimo ni uporabljala. Poškodbe glave pa so v primeru nesreče najpogostejše in najhujše. Delež uporabe čelade med vozniki električnih skirojev, ki so bili v nesrečah v prvih štirih mesecih letošnjega leta huje poškodovani, pa še naprej pada – v primerjavi z enakim obdobjem lani se je zmanjšal za 18 odstotkov.
Po pločnikih prepovedano
Vozniki lahkih motornih vozil, med katere spadajo tudi električni skiroji, morajo voziti po kolesarskem pasu, stezi ali poti. Če takšne površine ni, morajo voziti po predpisih za kolesarje: po desnem robu vozišča v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost omejena na 50 kilometrov na uro. Vožnja po površinah za pešce, torej pločnikih, je prepovedana, prav tako zunaj naselja. Voziti je treba previdno, telefoniranje ali uporaba drugih naprav, ki bi lahko odvrnile pozornost od prometa, je prepovedana. Pomembna je dobra vidnost, svetla oblačila in odsevni elementi, delujoče luči na kolesu, sprednje svetilno telo z belo svetlobo in pozicijska svetilka z rdečo svetlobo na zadnji strani. Zakon predpisuje tudi uporabo stranskih oranžnih odsevnikov.
Po podatkih AVP so bili kolesarji in vozniki skirojev v prvih štirih mesecih letošnjega leta udeleženi v 288 nesrečah, kar je dva odstotka več kot lani. Smrtnih žrtev ni bilo, lani je bila ena, umrl je kolesar. Letos se je hudo poškodovalo 38 ljudi (lani 46), lažje pa 213 (lani 202). Med kolesarji je bilo največ nesreč, in sicer 237, lani je bila ena manj. Največje povišanje števila nesreč (za 129 odstotkov) je bilo med vozniki električnih koles – lani sedem, letos 16.
