Pred kratkim je bil na slabi dve leti zapora na ponovljenem sojenju obsojen Ranis Smajlović, ki je decembra 2020 iz Švice neznano kam odpeljal takrat šestletnega sina in triletno hčer, nad katerima je imela skrbništvo njuna mama, njegova nekdanja partnerica. Po dogovorjenem stiku ju ni pripeljal nazaj, odpeljal ju je v Zagorje, za njima se je tam izgubila vsaka sled. Kje sta, še vedno ni jasno. Na prvem sojenju so ga skušali spodbuditi k razkritju njune lokacije, saj so mu izrekli pogojno zaporno kazen enega leta in sedmih mesecev zapora s triletno preizkusno dobo in dodali tudi pogoj, da v mesecu dni po pravnomočnosti sodbe otroka vrne. Do tega ni prišlo. Višji sodniki so sodbo razveljavili in odredili novo sojenje.
Podobna grožnja je leta 2012 zalegla v primeru koroške deklice, ki so jo oče in njegovi pomočniki leto dni skrivali pred mamo. Sami so zanikali ugrabitev in vztrajali, da deklica sploh ni pogrešana, temveč da so jo v njeno dobro umaknili od mame, ki je dobila polno skrbništvo. Skrivali so jo tako v domovini kot tudi v Avstriji, večino časa je bila z njo babica. Zaradi odvzema hčerke in zanemarjanja otroka so očeta obsodili na tri leta in šest mesecev zapora (pozneje je bilo obsojenih še pet drugih), sam pa je vztrajal, da je zadnje mesece skušal takrat petletno deklico vrniti domov, a se drugi vpleteni v njeno skrivanje s tem niso strinjali. Konec marca 2012 jo je policija izsledila in jo vrnila mami. (Decembra lani je deklica, stara 16 let, po hudi bolezni umrla.)
Julijo še vedno iščejo
Od začetka novembra 2021 (okoli 850 dni) je pogrešana danes dvanajstletna Julija Pogačar, ki jo vztrajno išče oče Peter. Skoraj gotovo je še vedno s svojo mamo nekje v tujini, morda v Španiji, na Kanarskih otokih ali Azorih, ugiba oče mladoletnice, ki ima nad Julijo polno skrbništvo. Najstnico in njeno mamo išče tudi Interpol. Tudi sicer je praksa, da v tovrstnih primerih slovenska policija sodeluje s tujimi varnostnimi organi.
Kot pojasnjujejo na generalni policijski upravi (GPU), so trenutno aktivni štirje primeri, v katerih je eden od staršev otroka za dalj časa odvzel drugemu roditelju in ga odpeljal v tujino. Najstarejši sega v leto 2015.
Policija skoraj vsakodnevno obravnava kazniva dejanja odvzema mladoletne osebe, vendar večino primerov hitro razreši. »Namen starša, ki je otroka odvzel, ni ugrabitev, temveč da otrok ostane pri njem,« pojasnjujejo v GPU. V praksi to največkrat pomeni, da eden od staršev otroka na dogovorjeni stik ali z njega ne privede pravočasno. »Razlogi za to so različni – od nagajanja, zaradi nestrinjanja z odločitvijo sodnih organov, občasno pa za to obstajajo tudi objektivni razlogi, vendar o tem presoja sodišče oziroma tožilstvo,« še pojasnjujejo na policiji, kjer so v zadnjih šestih letih obravnavali 3254 odvzemov mladoletnih oseb, največ predlani, kar 725.
Ugrabitev otrok s kombiji ni
Kaznivo dejanje ugrabitve in prisilnega izginotja je ločeno kaznivo dejanje, pri katerem ima ugrabitelj namen, da ugrabljenega ali njegove bližnje »prisili, da nekaj storijo, opustijo ali trpijo«. Ugrabitev otrok je v Sloveniji izredno malo, policija je zadnji takšen primer obravnavala leta 2011. Preiskava je bila uspešna, razlog za ugrabitev pa je bilo dolžniško-upniško razmerje med storilcem in očetom ugrabljenega otroka. V zadnjih šestih letih je policija obravnavala 28 ugrabitev (odraslih), policija pa skoraj vse primere uspešno razreši.
Konec tedna se je na družbenih omrežjih razširil zapis o domnevnem poskusu ugrabitve dveh najstnic v Vevčah, ki naj bi jima na poti v trgovino pot presekal črn kombi. Iz njega naj bi izstopili trije moški in odprli stranska vrata. Dekleti sta se pognali v tek, moški pa domnevno za njima. V Policijski upravi Ljubljana so nam pojasnili, da so bili seznanjeni z dogodkom, vendar po njim znanih podatkih moški niso ogovarjali otrok, prav tako med njimi ni prišlo do nobenega stika. O dogodku še zbirajo obvestila, po prvih informacijah pa niso zaznali nobenega kaznivega dejanja. Policija se vedno odzove na tovrstne prijave, pa naj bo to neprimerno vedenje do otrok, vabljenje v vozilo ali ogovarjanje. Hkrati na policiji mirijo, da v Sloveniji doslej še ne poznamo primera tovrstne naključne ugrabitve otroka. V nekaj primerih prijav »kombijev z neznanci« ali domnevnih ugrabitvah v nakupovalnih središčih je policija ugotovila, da so se otroci ob srečanju s kombiji ali z neznanci zaradi predhodnih opozoril v šolah, doma ali v medijih prestrašili in zbežali, ne da bi jih k temu spodbudilo ravnanje ljudi v vozilu. Ob vseh prijavah so sprožili preiskavo, vendar niso potrdili, da bi šlo za kakršno koli kaznivo dejanje. Na policiji staršem svetujejo, naj se z otroki pogovorijo o tem, kako se obnašati v stiku z neznanci, a naj pogovor ne poteka pod vtisom medijskega poročanja o pojavu »sumljivih kombijev«.
