Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil sredi oktobra razpisan predobravnavni narok za Rašida Aziza, obtoženega zaradi kaznivega dejanja terorizma. Ker je prišlo do spremembe ure začetka naroka, kar na razporedu glavnih obravnav ni bilo zabeleženo, je narok potekal brez prisotnosti medijev. Na sodišču so nam naknadno pojasnili, da obtoženi krivde ni priznal.

Grozi mu osem let zapora

S specializiranega tožilstva so na naše poizvedbe odgovorili, da je bila na podlagi marčevske kazenske ovadbe in nato po opravljeni preiskavi 27. avgusta zoper eno fizično osebo vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja terorizma. Ta oseba naj bi leta 2016 na območju Iraka sodelovala v teroristični organizaciji Islamska država. Očita se ji kaznivo dejanje po členu, ki govori o sodelovanju v teroristični hudodelski združbi ali skupini, zagrožena kazen za to dejanje pa je do osem let zapora.

S policije so nam sporočili, da so lani in letos na tožilstvo zoper tri osumljence vložili tri kazenske ovadbe zaradi terorizma. Gre za moške, stare od 21 do 42 let. Drugih podatkov ne morejo razkriti, saj (pred)kazenski postopki še potekajo.

Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da gre v vseh letošnjih primerih za kazenske ovadbe po 1. odstavku kaznivega dejanja terorizma, ki predpisuje do petnajst let zapora za tiste, ki se z namenom, da bi uničili ali hudo ogrozili ustavne, gospodarske, socialne ali politične temelje naše oziroma druge države ali mednarodne organizacije, hudo zastrašili prebivalstvo ali pa prisilili vlade ali mednarodne organizacije, da nekaj storijo ali opustijo, zatečejo k različnim prepovedanim dejanjem. Na primer k fizičnemu nasilju, ugrabitvi ali zajetju talcev, dobavi orožja, uničenju državnih ali javnih objektov in infrastrukture …

Kazenski zakonik sicer poleg kaznivega dejanja terorizma navaja še druga podobna dejanja: financiranje terorizma, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj, novačenje in usposabljanje za terorizem ter potovanje v tujino z namenom terorizma.

Srednja stopnja ogroženosti

Specializirano tožilstvo je v zadnjih desetih letih zaradi terorizma poleg v uvodu omenjene obtožbe vložilo še dve obtožnici in en predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Podatki statističnega urada kažejo, da so bile v tem obdobju pravnomočno obsojene tri osebe (leta 2016, 2018 in 2019). Dve na zaporno kazen, eni pa je bil izrečen varnostni ukrep. Podatki so presenetljivi, saj v širšo javnost ti primeri niso pricurljali. Je bil pa o tej temi govor oktobra lani, ko so organizatorji javnega shoda na ljubljanskem Trgu republike prejeli pisne grožnje, da se bo tam zgodil teroristični napad. Policija je sporočila, da je v zvezi s tem prijela 20-letnega slovenskega državljana. Isti večer so poročali o izgredu na ljubljanskem Viču. Policijo so klicali občani, češ da nekdo z avtoradiem zelo glasno predvaja molitev. Moška v avtu nista ubogala ukazov policije, naj izstopita, zato so posredovali policijski pogajalec in policisti specialne enote. Ne pri osumljencih ne v vozilu niso našli nevarnih predmetov. Zoper voznika, 35-letnega slovenskega državljana, so sprožili preiskavo zaradi suma ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj. Vidno alkoholizirani sopotnik, 37-letni Maročan, se mu je pridružil po naključju.

Trenutna teroristična ogroženost Slovenije je po oceni medresorske delovne skupine za protiterorizem ocenjena na srednjo (tretja stopnja od petih). Ocena temelji na zaostrenih varnostnih razmerah v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter številnih pozivih terorističnih organizacij k izvajanju terorističnih in drugih nasilnih dejanj v zahodnih državah. Pristojni, ki sodelujejo pri delu medresorske skupine, navajajo, da nimajo podatkov o teroristični grožnji naši državi, morebitnih incidentov pa ne morejo izključiti.

»Skrajni čas za en pošten masaker otrok«

Ker so v Sloveniji kazniva dejanja terorizma redka, je posledično skromna tudi sodna praksa, med pregledom katere smo naleteli na dva primera domnevnega kaznivega dejanja terorizma. V enem naj bi osumljenec hotel prisiliti vlado v izplačilo odškodnine zaradi nezakonitega rušenja hiše in nezakonito prestane zaporne kazni. Naslovil jih je na državno odvetništvo, varuha človekovih pravic, urad predsednika republike in medija Demokracija in Nova24. Med drugim je zapisal, da je samo vprašanje časa, kdaj bo izgubil razsodnost. Da je ironično, da se je začelo s kupom opek, končalo pa se bo s kupom otroških trupel, da so ljudje morili za bistveno manj in da je na pločnikih dovolj predšolskih otrok za povrnitev škode po naravni poti. Pa da tista železna ograjica ne bo ustavila tovornjaka z desetimi tonami cementa, saj bo splužil vse do odra, pri čemer naj bi mislil na lansko proslavo ob dnevu državnosti, »ko bodo podgane zbrane na Kongresnem trgu«. Zapisal naj bi tudi, da je skrajni čas za en dober pokol ali za en pošten masaker otrok in da mu bodo morda v navdih Oklahoma, Waukesha in Utoya.

V drugem primeru je šlo za grožnje po elektronski pošti z zastrupitvijo vodohranov. Najprej s kalijevim cianidom, ko naj bi obdolženi ugotovil, da te snovi ne bo mogel dobiti, oziroma ocenil, da mu nihče ne bi verjel, če bi grozil z njim, pa naj bi začel groziti z zastrupitvijo s klorom. V času kaznivih dejanj naj bi bil neprišteven.