»Kje si, moj prijatelj?« naj bi moškemu z Dola pri Borovnici po telefonu dejal obtoženi Koprčan David Klemenc, medtem ko je ležal na strehi njegovega kabrioleta. S podkapo z izrezom za oči in tako imenovanimi taktičnimi rokavicami ga je čakal pred hišo. Preostali del poznega popoldneva konec lanskega aprila je bil manj prijateljski. Ker je Borovničan v času, ko je bil Klemenc v priporu, intimno prijateljeval z njegovo nekdanjo partnerico, ga je Klemenc, ki naj bi se po prihodu iz pripora z njo ponovno zbližal, hudo pretepel. Od Borovničana naj bi hkrati zahteval 15.000 evrov in avtomobil range rover, mu poškodoval 20 let star BMW, na katerega je splezal, ter brskal po njegovem telefonu. Ljubljanski okrožni tožilec Mitja Gregorc je za štiri kazniva dejanja včeraj zahteval enotno kazen sedem let in šest mesecev zapora, prepoved približevanja žrtvi za tri leta, hišni pripor pa bi tožilec do pravnomočnosti sodbe zamenjal s klasičnim priporom.
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala Eva Senica Visočnik, je Klemenca na koncu obsodil na štiri leta in tri mesece zapora, mu podaljšal hišni pripor, prav tako pa mu je določil prepoved približevanja Borovničanu na sto metrov in kakršne koli komunikacije z njim. Sodba zaradi kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja, hude telesne poškodbe, poškodovanja tuje stvari in napada na informacijski sistem še ni pravnomočna.
Zlomljena rebra in poškodovana pljuča
Vsebinsko je sodni senat skoraj v celoti sledil obtožnici, kot je ob obrazložitvi sodbe pojasnila sodnica Senica Visočnik, je sodišče pričanje Borovničana ocenilo za verodostojno. Zato za senat ni bilo dvoma, da je Klemenc kriv.
Da je bilo oškodovančevo pričanje verodostojno, je poudaril tudi tožilec Gregorc. »Brcnil ga je v hrbet, da je padel po tleh, in potem ga je še deset sekund brcal po telesu ter s pestjo udaril v glavo,« je v zaključni besedi dogajanje kritičnega dne opisal Gregorc. Dodal je, da je Klemenca nekdanja partnerica nekaj dni pred tem prav tako kazensko ovadila zaradi nasilništva. Takrat naj bi ji z električnim brivnikom za lase obril levi del lasišča glave, od nje pa zahteval, da mu pove, kdo je njen novi intimni partner. Oškodovanka je čez približno dva meseca predlog za pregon umaknila, na sojenju pa je s pričanjem poskušala razbremeniti Klemenca. Vendar je tožilstvo prepričano, da le zaradi strahu in napada na Borovničana. Tudi slednji je šel s tremi zlomljenimi rebri in poškodovanimi pljuči zaradi strahu pred Klemencem na urgenco šele čez štiri dni po napadu, še pet dni pa je trajalo, da je Klemenca prijavil policiji.
Priznal le, da sta se stepla
Klemenc se med sojenjem ni zagovarjal, je pa že v sodni preiskavi dejal, da mu je tistega usodnega aprilskega dne zmanjkalo zdravil in ni vedel, kaj počne. Včeraj je svoje videnje nasilnega incidenta vendarle opisal tudi pred sodnim senatom, saj je po zaključku dokaznega postopka podal svojo zaključno besedo. Tožilcu je očital, da ga je poskušal prikazati kot pošast. »Definitivno čutim obžalovanje, dogodek mi je dal misliti,« je včeraj dejal Klemenc, ki je priznal le to, da sta se z Borovničanom stepla, pri čemer je oškodovanec »potegnil krajši konec«. Zatrdil je, da od njega ni zahteval denarja in da ga po nasilnem obračunu ni klical zato, da bi nanj pritiskal, temveč je želel le po človeški plati preveriti, kako je z njim. »Če bi bil brezkompromisen neandertalec, bi ga verjetno večkrat klical in maltretiral. To se ni zgodilo,« je med drugim dejal Klemenc, ki mu je žal, »da se je deset sekund neumnosti razvilo tako, da je eksplodiralo kot bomba«. Prav tako je poudaril, da je oškodovanec slaba oseba, saj je sprt z vsemi sosedi in sorodniki.
Sodišče je njegovo obžalovanje in dejstvo, da je njegova kazenska evidenca prazna (je pa še v dveh kazenskih postopkih zaradi prepovedanih drog in nasilništva), upoštevalo pri izreku nižje kazni, kot jo je predlagal tožilec, ni pa dvomilo o tem, da je Klemenc zakrivil vsa kazniva dejanja po obtožnici, vključno s poskusom izsiljevanja. Po oceni izvedenke psihiatrične stroke Mercedes Lovrečič sta ga pri tem gnala narcistični bes in želja po maščevanju. »Zaradi besa in poplave čustev je bila v kritičnem trenutku njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje zmanjšana, a ne bistveno, zmožnost razumevanja pomena dejanj pa ohranjena,« je menila sodna izvedenka za psihiatrijo.
