Zaskrbljena mama, ki je pri sinu razredne stopnje opazila rdeče sledi okoli vratu, se je obrnila na nevladni zavod za izobraževanje in preventivo New Prevent. »Koliko je to razširjeno med otroki, ne vemo,« pravi Ingrid Kristančič Šömen, strokovna koordinatorica programov te nevladne organizacije. Starost otroka – fant naj bi bil star devet, deset let – jo je presenetila: »Mlajši še ne znajo predvideti nevarnosti takšnega posnemanja. Veliko več so bili na omrežjih, zdaj ko so prišli nazaj v šolo, pa drug drugemu dajejo takšne ideje.«
Da bi bili bolj pozorni, so na prisotnost tiktok trenda opozorili strokovne delavke OŠ Koper in učiteljski zbor, vodstvo pa je nato staršem poslalo sporočilo o nevarnostih na družbenih omrežjih s poudarkom na izzivu »igre dušenja«, ki da je že pritegnil otroke v domačem okolju. »Mlajšim otrokom se morda sprva zdi le zabavno, kot igra, odrasli pa tveganja nikakor ne smemo podcenjevati,« so zapisali v sporočilu in jim svetovali, naj bodo pozorni na čas in vsebine, ki jih njihovi otroci uporabljajo na omrežjih.
»O izzivu so nas obvestili kolegi prek Insafe omrežja, šola ali starši pa se na nas še niso obrnili,« pravi Marko Puschner iz Safe.si, točke ozaveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij na FDV.
Izziv dušenja je v nam bližnjih državah zahteval že najmanj dve smrtni žrtvi. V stanovanju v beograjskem naselju Rakovica so po pisanju tamkajšnjih medijev pred kratkim našli devetletnika, ki naj bi se med izvajanjem izziva v sobi obesil, v Italiji pa so le nekaj tednov prej poročali o še eni tragediji. Desetletna Antonella se je konec januarja zaklenila v kopalnico in se s telefonom snemala, kako si okoli vratu zateguje pas. Nezavestno in negibno jo je na tleh našla petletna sestra; deklico so odpeljali v bolnišnico, a je bilo prepozno. Starši so za časnik La Repubblica komentirali, da niso razumeli, kaj se je zgodilo, dokler jim ni mlajša hči povedala, da se je Antonella igrala »igro dušenja«. Že samo ime pove, kaj je bistvo »igre«: izzivalec samega sebe duši oziroma davi do izgube zavesti. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko pride do hudih poškodb možganov in drugih zapletov, v najhujšem primeru celo do smrti.
Nujna je preventiva
Tovrstni izzivi niso novost na spletu, so pa v zadnjem letu dobili nov zagon na različnih aplikacijah in družbenih omrežjih. Trenutno so med mladimi najbolj priljubljeni izzivi z rezanjem (z nožem, skalpelom ali britvico se otroci režejo po telesu), pitjem večjih količin alkohola (več ko ga otrok spije, bolje se odreže), lizanjem umazanih školjk, po možnosti na javnih straniščih (»koronaizziv«), in že omenjeno dušenje, davljenje oziroma izziv nezavesti. Nepovezano s prejšnjim primerom so na koprski osnovni šoli tik pred počitnicami po naključju izvedeli za domnevni primer še enega izziva, in sicer s tabletami in poslovilnim pismom. Dekle je vse skupaj zanikalo, tako da zaenkrat ne vedo, ali se je sploh kaj zgodilo ali ne. Podoben izziv je bil v zadnjem letu zelo priljubljen v ZDA. Najstniki so se »zadevali« z močnimi antihistaminiki, katerih najhujši stranski učinek je sedacija. Tudi ta izziv naj bi zahteval nekaj smrtnih žrtev.
V skladu z zakonodajo si aplikacijo tiktok lahko pri nas otroci, stari od 13 do 16 let, naložijo le s soglasjem staršev. Če jim to omogočijo, naj starši otroke poučijo o pasteh in tveganjih, poskrbijo pa naj tudi za ustrezne nastavitve varnosti in zasebnosti, staršem na srce polaga Marko Puschner. A kako do aplikacije na telefonu pride desetletnik? »Naloži si jo brez vednosti staršev, pri registraciji se zlaže glede starosti. Nekaterim pa profil ustvarijo celo starši,« še pravi o nepotrebnem izpostavljanju otrok tveganju. Prepričan je, da bi imela višja starostna meja za registracijo zagotovo pozitiven vpliv, a le, če bi jo spoštovali vsi, vključno s tiktokom.
Nujna je tudi preventiva, saj na otroke na spletu prežijo različne nevarnosti. Pomembna sta stalno izobraževanje in ozaveščanje o varni rabi interneta. »S tem morajo starši začeti tisti trenutek, ko otroku prvič pokažejo risanko na youtubu, in nadaljevati do samostojnosti otroka,« svetuje Puschner. Priporoča, da otroci spleta ne uporabljajo samostojno, z najstniki pa naj se redno pogovarjajo o tem, kaj se jim na internetu dogaja. Veliko lahko za ozaveščanje otrok in staršev storijo tudi v šolah; znanje o tveganjih in pravilni rabi spleta lahko širijo preko delavnic, razrednih ur, predavanj. Kakšnih 800 delavnic na to temo vsako leto izvedejo tudi na Safe.si.
A dejstvo je, da so v zadnjem letu otroci in mladostniki veliko več časa preživeli pred zasloni, kar je pokazala tudi raziskava Digitalno življenje otrok v času koronakrize, ki so jo izvedli na FDV. »Povečana uporaba družbenih omrežij je pomenila povečano verjetnost izpostavljenosti problematičnim vsebinam in drugim tveganjem,« tolmači izsledke Puschner. »Malce so se začeli izgubljati v virtualnem svetu, vrnitev v šole je zanje zelo naporna. Odvadili so se socialnih stikov, zdaj so še bolj ranljivi,« pa pravi Nika Vidergar, pedagoginja na OŠ Koper.
