Evropski organi pregona so po večmesečni preiskavi novembra lani v odmevni akciji stopili na prste kriminalni združbi, ki naj bi jo vodila brata iz Ukrajine. Aretirali so 23 ljudi, večino v Franciji, dva pa tudi v Sloveniji. Za rešetkami našega zapora sta se znašla ravno eden od obeh bratov, 58-letni Vladlen Hirin, in njegova žena Tetyana. Španija, kjer naj bi združba najpogosteje operirala, zdaj na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, izdalo ga je sodišče v Barceloni, od Slovenije terja njuno izročitev.
Celjsko okrožno in višje sodišče sta jo odobrili, ustavno sodišče pa je januarja njun sklep razveljavilo in od višjega sodišča zahtevalo ponovno presojo. Ni se namreč opredelilo do trditev o veliki verjetnosti, da bosta v španskem zaporu deležna nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter mučenja.
Hennadiy se je aretaciji izognil
Kot je sporočil Europol, naj bi bila združba večinoma sestavljena iz Ukrajincev, nekaj pa je bilo Armencev, Azerbajdžancev, Kazahstancev in Kitajcev. Zlorabila naj bi status zaščite, ki jo je leta 2022 EU dodelila ukrajinskim beguncem in drugim državljanom, ki jih je prizadel ruski napad na Ukrajino. Med drugim jim je bilo omogočeno, da lahko brez strogega nadzora in carinskih pregledov svoje gotovinske prihranke prenesejo v Evropo. To možnost je omenjena združba ponudila tudi kriminalnim organizacijam.
Izkoristili naj bi jo predvsem rusko govoreči in azijski kriminalci, ki se ukvarjajo s trgovino z drogami, davčnimi utajami ali tihotapljenjem blaga. Člani združbe so njihovo gotovino prijavljali kot del svojega premoženja, denarni kurirji, med katerimi so bili tudi družinski člani vodij, pa so redno potovali med Španijo, Ciprom, Francijo in drugimi državami. Ko so prve kurirje aretirali, je združba presedlala na kriptovalute, kar je otežilo nadzor nad prenosi denarja. Od marca 2023 do februarja 2024 naj bi na tak način prenesli najmanj 75 milijonov evrov.
V večmesečni akciji je policija zasegla za 35,7 milijona evrov premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. Šlo je za gotovino, depozite na bančnih računih, kriptovalute, luksuzna vozila, nepremičnine, ure in nakit. V zaključni akciji je zasegla 8,2 milijona evrov gotovine in zasegla ali zamrznila 27 milijonov evrov v kriptovalutah ter dva milijona evrov na bančnih računih.
Med številnimi hišnimi preiskavami so jih 13 izvedli na Cipru. Prav v ciprskem Limasolu naj bi po poročanju ukrajinskega spletnega medija Antikor z »zlatimi« potnimi listi bivala brata Hirin z družinama. V Limasolu je policija zasegla več kot 650.000 evrov gotovine, zamrznila za okoli 26 milijonov evrov v kriptovalutah, zasegla večjo količino nakita in šest luksuznih avtomobilov. Antikor je takrat zapisal, da se je Vladlenov brat Hennadiy z družino aretaciji izognil, in ugibal, ali se je morda skril v Sloveniji. Brata naj bi se sicer v preteklosti v Ukrajini neuspešno poskušala uveljaviti v politiki. Bolje jima je šlo v poslu; startala naj bi s prodajo različnih vrat, nato pa se usmerila v nepremičnine.
Čakajo na pojasnila iz Španije
Vladlen in Tetyana Hirin si zdaj prizadevata, da ju ne bi izročili Španiji. Po naši ustavi in evropski konvenciji o človekovih pravicah nihče ne sme biti izročen oziroma izgnan v državo, če obstaja resnična nevarnost, da bi bil tam izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Španski zapori oziroma pripori, vključno z barcelonskimi, pa naj ne bi zagotavljali ustrezne ravni človekovih pravic.
Njuna odvetnika Matjaž Šaloven in Iva Inkret Markovinovič sta sodišču predložila ugotovitve več institucij, predvsem na ravni EU, in terjala, naj stanje preveri. Celjsko višje sodišče jima je odgovorilo, da v postopku odločanja o evropskem nalogu za prijetje in predajo to ni potrebno. Ustavno pa, da je takšno stališče sodišča v nasprotju z ustavo. »Zdaj čakamo na odgovore in pojasnila iz Španije. Že v prvem postopku se je Španija odzvala z nepopolnimi podatki in bojim se, da bo tudi zdaj tako,« nam je povedal odvetnik Šaloven, ki zastopa Vladlena Hirina.
