Dvajsetega maja lani so v Belavićih v Istri na Hrvaškem prijeli slovenska državljana Gorazda Filimonovića in Gašperja Urbanca. Med opravljanjem poljedelskega dela, ukvarjata se z gojenjem industrijske konoplje, so ju v sodelovanju z Interpolom in ameriško agencijo za boj proti drogam DEA aretirali istrski policisti. Povod je bila rdeča Interpolova tiralica zaradi kazenskega postopka v ZDA. Na okrožno sodišče v južnem okrožju New Yorka je bila namreč vložena obtožnica, da sta s še dvema sostorilcema nameravala na območje New Yorka dostaviti več sto kilogramov heroina. Očitki temeljijo na domnevnih sestankih s tajnimi sodelavci DEA v Avstriji. Filimonović, stari znanec slovenske policije, tudi zaradi trgovanja z drogo, in Urbanc sta se tako znašla v priporu. Njuni hrvaški in slovenski odvetniki si vse od takrat na vse kriplje prizadevajo, da ju ne bi izročili ZDA. Tam jima namreč grozi dosmrtna kazen.
ESČP pritisnil na zavoro
Po pisanju časnika Glas Istre naj bi šlo za obtožbo o tihotapljenju kar 400 kilogramov heroina iz Afganistana, vendar tudi za takšno dejanje nikjer v EU ne bi dobila dosmrtne kazni. Na Hrvaškem ali v Sloveniji bi jima grozilo od tri do 15 let zapora. Ni torej čudno, da izročitvi nasprotujeta. Vendar so jo hrvaška sodišča dopustila, tudi vrhovno. Hrvaška zagovornika Matija Miloš in Rajko Branković sta nedavno vložila še ustavno pritožbo zaradi kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter zahtevala začasno zadržanje izvršitve izročitve. Izročili bi ju namreč lahko še pred končno odločitvijo ustavnega sodišča, ker je odločba o izvršitvi izročitve že pravnomočna. Potreben bi bil samo še pristanek pravosodnega ministra.
Vendar je do odločilnega preobrata, če ne drugega, vsaj do odložitve izročitve, pred kratkim prišlo na slovenski strani. Filimonovićeva odvetnica Monika Poje se je pritožila na evropsko sodišče za človekove pravice in 24. junija dosegla začasno odredbo, da Filimonović ne sme biti izročen ZDA, dokler ESČP ne odloči o njeni pritožbi. V njej trdi, da bo v primeru izročitve zaradi grozeče dosmrtne kazni prišlo do kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah in listine EU o temeljnih pravicah. Po njenem mnenju kazen dosmrtnega zapora pomeni kršitev načela prepovedi mučenja oziroma nečloveškega ravnanja ali ponižujočega kaznovanja. Prav tako opozarja na nesorazmernost med smrtno kaznijo in tisto, ki mu grozi na Hrvaškem ali v Sloveniji.
Poskusila s preklicem pogojnega odpusta
»Izročitev ZDA za obdolženega, poleg nehumane zaporne kazni, velike možnosti, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu kaznovanju, pomeni tudi izpostavljenost tujemu kazenskemu sistemu, v katerem se bo težko branil, med drugim zaradi nepoznavanja tamkajšnjega prava, postopka in jezika. Njegova temeljna pravica do obrambe in poštenega sodnega postopka bo tako eklatantno kršena. Obstajajo utemeljeni razlogi, da bi v primeru izročitve slovenskega državljana ZDA prišlo do kršitve temeljnih pravic zaradi osebnih okoliščin, zlasti zaradi njegove nacionalne pripadnosti. Obdolžencu bi bila z izročitvijo tudi odvzeta vsakršna možnost za ohranitev osebnih stikov z njegovimi najbližjimi,« navaja Pojetova in poudarja, da je zagrožena kazen v ZDA nesorazmerno visoka. Opozarja tudi na sodno prakso ESČP v zadevi Soering proti Združenemu kraljestvu in Trabelski zoper Belgijo. Gre za stališče sodišča, da izročitev ZDA, kjer je mogoče dobiti dosmrtno kazen brez možnosti pomilostitve, predstavlja kršitev konvencije o človekovih pravicah.
Preden se je obrnila na ESČP, je poskušala doseči izročitev na drug način. Filimonović je bil v času aretacije na pogojnem odpustu s prestajanja dolgoletne zaporne kazni. Zato si je prizadevala za preklic pogojnega odpusta. V tem primeru bi moral nazaj na prestajanje kazni v slovenski zapor. Izdan bi bil evropski nalog za prijetje, na podlagi katerega bi Hrvati pripornika predali naši državi. Ta pa ga, ker je slovenski državljan, ZDA ne bi izročila in bi mu sodili tukaj. Vendar so naša sodišča zavzela stališče, da Filimonović nima pravnega interesa za prizadevanje za preklic pogojnega odpusta, ker gre za prizadevanje v njegovo škodo.
