V uradu zagovornika načela enakosti so zaključili preiskavo dveh dogodkov iz oktobra 2022, ko so policisti na vlaku Ljubljana–Trst obravnavali izključno potnike temnejše polti. Pobudnik je ob prijavi prvega dogodka pojasnil, da so na vlak vstopili policisti in vse, ki so bili temnejše polti, povprašali po dokumentih, nato pa so jih pospremili z vlaka. Enako se je zgodilo dva tedna zatem, ko so policisti v Logatcu vse svetlopolte potnike v zadnjem delu vlaka presedli v sprednji del, v zadnji del pa so odvedli potnike temnejše polti. Prijavitelj je takrat policista vprašal, zakaj so legitimirali samo potnike temnejše polti, policist pa naj bi mu odgovoril, da se morajo pri iskanju oseb brez dokumentov zanesti na šesti čut, in zagotovil, da pač vedo, da ostali potniki imajo dokumente, zato jih ne legitimirajo. Tudi v tem primeru so potnike temnejše polti nazadnje izkrcali z vlaka.
Posredovanje na podlagi klica občana
Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da ne v prvem ne v drugem primeru ni šlo za naključni nadzor sumljivih oseb, temveč so obakrat prejeli klic občana, ki je naznanil, da je na vlak vstopilo več migrantov. Policisti so se zato odzvali na klic, legitimirali pa so le tiste potnike, ki so »s svojim obnašanjem – sedenje v skupini, umikanje pogleda, izogibanje očesnemu stiku s policisti, očitna vznemirjenost ob prihodu policistov, nošenje nahrbtnikov in nakupovalnih vrečk – smerjo potovanja ter medsebojnim pogovorom v tujem jeziku pri policistih vzbudili sum, da so tujci, katerih bivanje v Republiki Sloveniji bi lahko bilo nezakonito«. V prvem primeru so z vlaka pospremili 25, v drugem pa 53 tujcev, ki so zapustili azilna domova v Logatcu in Ljubljani, pri sebi pa niso imeli osebnih dokumentov. Tujci so izrekli ponovno namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, policisti pa so jih odpeljali nazaj v azilni dom.
Na policiji so še pojasnili, da nadzore na vlakih opravljajo tudi kot del letnega načrta policije in na željo Slovenskih železnic, pri čemer so za varnostno tvegano območje razglasili tudi območje azilnega doma Ljubljana, ljubljansko avtobusno in železniško postajo ter železniško progo Ljubljana–Trst, ki pelje skozi Logatec, skupaj s centrom mesta.
O rasnem profiliranju tudi ESČP
Ključna, da pri zagovorniku načela enakosti niso ugotovili diskriminacije, je bila prav okoliščina, da policija potnikov s temnejšo barvo kože (ne pa tudi drugih) ni obravnavala samoiniciativno, temveč na podlagi prijave, kar so pri zagovorniku ponazorili s primerom: »Če bi policisti prejeli prijavo, da je na vlaku oseba moškega spola, ki krši javni red in mir, bi najverjetneje ob prihodu na vlak iskali le osebe, ki bi bile po videzu moškega spola in bi s svojim obnašanjem ali na kakšen drug način vzbujale sum kršitve javnega reda in miru. Če policisti v takem hipotetičnem primeru svojih ukrepov ne bi usmerjali v osebe, ki bi bile videti ženskega spola, ampak samo v osebe, ki bi bile videti moškega spola, to še ne bi predstavljalo diskriminatorne obravnave ali nadlegovanja na podlagi spola.« Primerjava sicer ni najbolj ponesrečena, saj med migranti, ki v Slovenijo vstopajo na nezakonit način, niso zgolj ljudje temnejše polti (so pa seveda v večini), temveč je bilo lani med njimi denimo tudi 3000 ruskih državljanov.
Zagovornik načela enakosti si je pri odločitvi pomagal tudi s svežo prakso evropskega sodišča za človekove pravice. ESČP je v začetku letošnjega leta diskriminatorno obravnavo ugotovilo v primeru Wa Baile proti Švici, v katerem Švici ni uspelo dokazati, da ga policisti na železniški postaji v Zürichu niso ustavili le zaradi barve kože. Podobno je ESČP ugotovilo v primeru Basu proti Nemčiji, do drugačnega zaključka pa so prišli v primeru Muhammad proti Španiji, saj sta tudi njegovo obnašanje in odnos do policistov pripomogla k aretaciji.
