Junija 2021 so v državnem zboru potrdili redefinicijo kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja. Novela kazenskega zakonika je v pravni red vnesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu »samo ja pomeni ja«. Prejšnja definicija je posilstvo in spolno nasilje opredeljevala na podlagi uporabe fizične ali psihične prisile oziroma grožnje. Izpuščala pa je situacije, ko storilcu za doseganje cilja niti ni bilo treba uporabiti sile, ker je na primer žrtev od strahu ali presenečenja otrpnila, je spala ali bila nezavestna. Takšna zakonodaja in praksa sta žrtvam sporočali, da se niso dovolj upirale in so za nasilje krive same. Vse kaže, da je zakonska sprememba dejansko zaživela v praksi. Iz policijskih podatkov je mogoče razbrati, da se je v zadnjih letih število prijav posilstev in spolnega nasilja nasploh zvišalo. In tudi, da se precejšen delež prijav nanaša ravno na novo zakonsko določilo, ko gre za spolna dejanja brez privolitve žrtve.
Na policiji ocenjujejo, da sprememba zakonodaje ni bistveno vplivala na njihovo delo. »Lahko pa spremembam zakonodaje pripišemo nekoliko povečano število teh prijav,« opažajo na generalni policijski upravi.
Posledica večletnih prizadevanj
Novela je začela veljati 1. julija 2021. Po tem datumu so žrtve še isto leto prijavile 29 posilstev, ko se storilcem ni očitala sila ali grožnja, ampak žrtev v spolno občevanje ali drugo ravnanje ni privolila. Leta 2022 so našteli 74 prijav posilstev, med katerimi se je 54 primerov nanašalo na spolno dejanje brez privolitve. Lani pa je bilo vseh prijav posilstev 72, od tega 42 po noveliranem členu. Precejšen del prijav se torej nanaša ravno na spremenjeni model soglasja, v preostalem delu pa gre za posilstva, v katerih napadalec uporabi tudi silo ali grožnjo in za katera je zagrožena še višja kazen. Podobno je naraslo tudi število prijav spolnega nasilja.
»Razlogov za več prijav je zagotovo več. V zadnjih letih pred spremembo zakonodaje so se tako po svetu kot v Sloveniji vzpostavila gibanja, ki so opozarjala na vseprisotnost spolnega nasilja in njegovo dopuščanje, minimaliziranje, spregledovanje, predvsem pa na fenomen, ki je pri spolnem nasilju pogosto prisoten, to je zvračanje krivde na žrtve in ogromen dvom o njihovih izpovedbah. Spremembo na tem področju lahko torej pripišemo celotnemu procesu, ki se je dogajal dolgo pred spremembo zakonodaje, ko smo (predvsem) nevladne organizacije opozarjale na nedopustnost tovrstnih zločinov in nujnost, da se država začne ukvarjati s pomanjkljivostmi zakonodaje,« dogajanje komentira predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz. Kot opozarja, ta kazniva dejanja največkrat zagrešijo žrtvam znane osebe, ki ne uporabijo sile ali grožnje, a je njihovo neverbalno sporočilo pogosto jasno: da bo žrtev v primeru upiranja v smrtni nevarnosti. »Država zdaj skozi zakonodajo sporoča, da je treba spoštovati (spolno, čustveno, telesno) integriteto druge osebe na način, da je potrebno soglasje in ne nujno fizični odpor,« dodaja.
Težja dokazljivost
»Po odzivih okrožnih državnih tožilstev, ki imajo v praksi že izkušnje s to spremembo zakonodaje, lahko njihove ugotovitve strnemo v naslednje: večina ugotavlja, da bo pri obravnavi tovrstnih kaznivih dejanj potrebno več napora pri dokazovanju spolnega občevanja brez privolitve, ko torej ni izkazanih telesnih poškodb in se presojata navzven zaznavna nedvoumna in svobodna privolitev domnevnih oškodovancev in osumljenčevo dojemanje te volje,« pa ocenjujejo na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer po drugi strani dodajajo, da je pregon hkrati olajšan pri kaznivih dejanjih spolne zlorabe slabotne osebe pri oškodovancih, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih substanc ali alkohola. Tako je dokazovanje težje dokazljivo predvsem v tistih primerih, ko so bile žrtve trezne in si je storilec nekatera njihova, tako imenovana konkludentna dejanja (na primer ljubkovanje) razlagal tudi kot privolitev v spolni odnos. »Glede na majhno število do sedaj obravnavanih zadev, predvsem pa na majhno število pravnomočnih sodnih odločitev, še ni mogoče govoriti o izoblikovani sodni praksi,« ob tem še pojasnjujejo na vrhovnem tožilstvu.
Za kazniva dejanja, ki so se zgodila od 1. julija 2021 pa do 20. januarja letos, je tožilstvo zaradi posilstva do zdaj vložilo enajst obtožnih aktov ali predlogov za vzgojni ukrep ali kaznovanje. Štirje so se nanašali na dejanje brez privolitve. V tem času je sodišče za eno takšno dejanje izreklo vzgojni ukrep, enkrat pa ustavilo postopek. Tožilstvo je vložilo tudi en obtožni akt (predlog za vzgojni ukrep ali kaznovanje) zaradi spolnega nasilja brez privolitve. Sodišče v tem času še ni sprejelo nobene odločitve.
