Prekmurski kmet in podjetnik Branko Gjerkeš, ki je pred dobrimi desetimi leti nasedel s projektom bioplinarn in se nazadnje znašel v več kazenskih postopkih, državo toži za 73.440 evrov zaradi neupravičenega zapora. Ena izmed njegovih obsodb je bila namreč na vrhovnem sodišču razveljavljena, Gjerkeš pa v tožbi zatrjuje, da ga je zapor močno zaznamoval.
Prejšnji teden je pred ljubljansko sodnico Mihelo Mohorič pričal o posledicah kazenskih postopkov ter predvsem prestajanja zaporne kazni za njegovo psihično zdravje in družino. »Mediji so me prikazovali kot veliko barabo in goljufa. Psihično sem bil uničen že, ko sem šel v zapor, ta pa je bil pika na i,« je na sodišču pojasnjeval prizadeti Gjerkeš. V zaporu je bil na podlagi pozneje sicer razveljavljene sodbe približno leto dni, pri čemer je bil večinoma na odprtem oddelku mariborskega zapora v Rogozi. »Skoraj raje bi bil na zaprtem oddelku, vračanje v zapor je bilo težko,« je svoje občutke opisoval Gjerkeš, ki je že pred odhodom na prestajanje zaporne kazni zaradi psihičnih težav potreboval zdravila, v zaporu pa so mu odmerek še zvišali. V nekem trenutku bi ga že skoraj hospitalizirali.
V trgovino hodi v sosednjo vas
Posebno ga boli, da ga imajo še danes vsi »za največjega kriminalca v Prekmurju«, zaradi česar v trgovino še vedno hodi v sosednjo vas, prav tako je izgubil številne prijatelje. Spremenil je tudi videz (ima daljše lase). Med prestajanjem zaporne kazni ni mogel skrbeti za dementno mamo, trpeli so tudi žena in otroka. Z zdravstvenimi težavami se je prav tako spoprijemala njegova hčerka, sin pa je imel zaradi njega težave z iskanjem službe. »To je trajalo deset let, obtožnice so kar kapljale,« je povedal Gjerkeš in dal vedeti, da ga ni prizadela le zaporna kazen, temveč tudi drugi kazenski postopki. Kot je pojasnila sodnica, sta dve obsodbi še vedno pravnomočni, Gjerkeš pa je dodal, da tudi stečaj še ni končan.
V zaporu ga je posebno bolelo, da niso ugodili njegovi prošnji za pogojni odpust, saj bi za to moral obžalovati svoja dejanja. Vendar pa se ni nikoli počutil krivega. Da je težko prenašal kazen, je pričal tudi socialni delavec iz Rogoze Peter Pišek. Najbolj ga je skrbelo za družino, predvsem za bolni mamo in taščo. Pišek je zaznal, da ga je močno skrbelo za dogajanje doma, bal se je tudi, da bo izgubil domačo hišo. Na sodišču bi prejšnji teden morali zaslišati tudi Gjerkeševo ženo, a se je zaradi bolezni opravičila.
Zdaj se ukvarja z bonsaji
Gjerkeš, po izobrazbi kmetijski tehnik, je na sodišču povedal, da je trenutno brezposeln, iz njegovih objav na družbenih omrežjih pa je razvidno, da se ukvarja predvsem z gojenjem bonsajev.
Pred več kot desetimi leti je bil med slovenskimi kmeti iz severovzhodnega dela države, ki so se opekli pri projektu bioplinarn. Pred tem je bil eden največjih prekmurskih živinorejcev, nato pa je vstopil v – na propad obsojeni – projekt bioplinarn v sodelovanju s skupino Keter in končal na slabi banki s 14,6 milijona evrov neodplačanega kredita. Ni bil edini, ki je končal na slabi banki, v stečaju ali prisilni poravnavi, bioplinarna pa je bila nazadnje po občutno nižji ceni prodana novim lastnikom. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je pred približno desetimi leti projekt bioplinarn pod Keterjevim okriljem označila za kmetijski TEŠ 6, čas pa je pokazal, da je imela prav.
