Pred ljubljanskega okrožnega sodnika Miha Šubaro je v petek prvič stopila Damjana Paulin, 68-letna upokojenka iz Kranja. Obtožena je povzročitve smrti iz malomarnosti; zaradi njenega ravnanja naj bi pred šestimi leti umrl onkološki bolnik Vasilije Pavlović. Tako je vsaj prepričan pokojnikov sin Vojislav, ki je zoper Paulinovo prek Vlaste Petrucci iz Odvetniške družbe Čeferin vložil zasebno kazensko tožbo. Sodnik je opravil predobravnavni narok, kar pomeni, da je obtoženko vprašal le, ali priznava krivdo po obtožbi. »Ne priznam,« je odgovorila. Petruccijeva je pred tem za primer priznanja krivde predlagala pogojno kazen poldrugega leta zapora s štiriletno preizkusno dobo. Za to kaznivo dejanje je sicer zagrožena kazen od šest mesecev do pet let zapora. Kdaj se bo začelo sojenje, še ni znano.
Obtožnice na naroku niso predstavljali, je pa po koncu Vojislav Pavlović za Dnevnik povedal, da je oče po materini smrti leta 2010 želel spoznati novo partnerico, s katero bi si delila jesen življenja. Leta 2015 je spoznal Paulinovo in postala sta par. Čeprav prileten, je bil oče pri močeh, še pri enainosemdesetih je šel na Triglav. Potem pa so mu leta 2017 diagnosticirali raka na trebušni slinavki. Odkrili so ga pozno, za operacijo je bilo že prepozno. Drugega aprila 2018 je umrl, nenadoma, medtem ko ga je Paulinova hranila.
Usodne štiri žlice zmlete hrane
»Iz mnenja sodnega izvedenca izhaja, da je smrt nastopila zaradi zadušitve, saj ga je obdolžena nepravilno hranila. Ni počakala, da bi pogoltnil hrano, ki mu jo je dala v usta, ampak mu je že dajala nove žličke hrane, tako da se je zadušil,« je med narokom poudarila pooblaščenka zasebnega tožilca Petruccijeva. Nakar se je oglasil obtoženkin zagovornik Matjaž Markelj, češ da gre za nekorektno povzemanje izvedenskega mnenja. Kot je dejal, je iz slednjega razviden le vzrok smrti, in ne način hranjenja. Opozoril je, da se je Paulinovi sprva očitalo, da mu ni dajala primerne hrane. Ko se je skozi sodno preiskavo izkazalo, da to ni res, je to iz obtožbe izpadlo.
»Pomembna sta način hranjenja in morebitna krivda obtoženke, to je treba razjasniti ...« je dejal. Predlagal je, da na sojenju v zvezi s tem zaslišijo zasebnega tožilca in zdravnika onkologa dr. Matica Koželja, ki je pokojnega zdravil. Da bi obtoženkino krivdo res razčistili, pa bi morali po njegovem mnenju zaslišati še dve priči, ki ju je poklicala po Pavlovićevi smrti in bi povedali, kaj je takrat rekla. Ena od njiju je zdravnica na onkološkem inštitutu, sicer obtoženkina daljna sorodnica. »Neposrednih prič razen oškodovanke ni, poleg tega je sodišče po nepotrebnem že zaslišalo vrsto prič, ki z dogodkom niso imele zveze. Namen je bil le, da se diskreditira obtoženko,« je izjavil. Sodnik o dokaznih predlogih še ni odločil.
Vojislav Pavlović pravi, da je takrat sicer delal v Švici, a je približno enkrat mesečno očeta v Ljubljani obiskal. V kritičnih trenutkih je bil v hiši. V kuhinji si je kuhal kavo, ko je iz sosednjega prostora slišal Paulinovo: »Daj, Vasko, zadihaj!« Vse je spustil iz rok in šel pogledat, kaj se dogaja. Paulinova mu je rekla, da oče »ni pogoltnil«, zato ga je začel tresti in trepljati. Oče je še zakrilil, potem so mu roke omahnile. Po njegovih besedah je obdukcija pokazala, da je bil hranjen v ležečem položaju in da je zadnji zalogaj obsegal štiri jušne žlice zmlete hrane. Kakšno je glede tega mnenje Paulinove, bo povedala v svojem zagovoru. Pavlović je dejal, da je v sodni preiskavi zatrdila, da ga je hranila v napol ležečem oziroma sedečem položaju ter da je bil pač tako bolan, da ni imel nadzora nad požiranjem.
