Ljubljana. »Na kraj dogodka je bilo napotenih več patrulj, jaz sem bil tam med prvimi. Na dvorišču nas je pričakal starejši moški in povedal, da je osumljeni zbežal od doma, poškodovana pa je zgoraj v hiši. Šel sem gor po stopnicah. V sobi na koncu hodnika je bilo več ljudi, na postelji pa starejša ženska. Bilo je veliko kričanja, kaos, panika. Ena od žensk je kričala: Ubil jo je, uboga moja mamica, kaj ji je naredil! En moški pa je tisti starejši ženski na postelji držal brisačo na vratu. Videl sem okrvavljen vrat, videla se je kri, veliko krvi,« je včeraj senatu pod vodstvom Irene Škulj Gradišar pripovedoval Žiga Š. iz Policijske postaje Ljubljana Vič.
Kot priča je bil zaslišan na sojenju 41-letnemu Darku Leskovarju, ki je 2. novembra lani ob 18.40 na Rakovi jelši v Ljubljani z nožem z 20-centimetrskim rezilom ranil svojo 89-letno babico Jožefo N. Nepokretna je ležala v postelji v prvem nadstropju hiše, v kateri je spodaj bivala njena hči, Leskovarjeva mama. Kot je ocenila psihiatrinja, je bil v usodnih trenutkih zaradi paranoidne shizofrenije in odvisnosti od kokaina ter alkohola neprišteven. Zato ga po končanem dokaznem postopku ne čaka zaporna kazen, pač pa obvezno psihiatrično zdravljenje v bolnišnici. Trenutno je priprt na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije, od koder ga včeraj na njegovo željo niso pripeljali na sodišče. Zagovornici Mojci Pušnar je namreč sporočil, da za priče nima nobenih vprašanj.
Nenavaden ropot
Jožefa N. je utrpela rano na vratu, segala je vse do globokih mišic, imela je rani na očesih in zlomljeno lobanjsko bazo. Preživela je le zaradi hitre zdravniške pomoči. Žiga N. je povedal, da je bila ob njegovem prihodu pri zavesti in slišal je hropenje. S kolegom sta naročila, naj še naprej pritiskajo na rano, potem pa je šel pregledat zgornje prostore, da ne bi bil tam skrit napadalec. Nikogar ni našel. Ena od žensk v sobi je bila tako iz sebe, da jo je posedel v kuhinjo in ji ponudil vodo. Bal se je, da bo izgubila zavest, a je potem nekoliko le prišla k sebi. Potem so že prišli reševalci, ki so čakali na znak, da to lahko varno storijo. Žiga Š. je ugotovil, da tudi zunaj napadalca niso našli. Tam je ostal tudi čez noč. Osumljeni je namreč pobegnil oblečen zgolj v majico s kratkimi rokavi in obstajala je možnost, da se bo vrnil, da bi se preoblekel. A ga ni bilo. Zjutraj so njega in kolege obvestili, da so ga prijeli v bližini Trnovega in da se ni upiral.
Pričal je, da se je pogovarjal tudi z Leskovarjevim očetom. Povedal mu je, da je to storil sin, z nožem. Oče je bil spodaj, ko je iz zgornjega nadstropja slišal ropot – zdelo se mu je čudno, saj je bila Jožefa N. nepokretna. Šel je v sobo in zagledal sina z nožem, sklonjen je bil čez posteljo. Oče ga je zagrabil za oblačilo in zakričal, kaj je storil, sin pa je odgovoril »z nečim verskim«. Mimogrede, Leskovar je na sodišču povedal, da ga je takrat že dva dni preganjal satan in da je v sobi, kjer je ležala babica, videl grozno prikazen, babica pa je bila kot živa smrt. Dejal je tudi, da je bil odvisnik, a je pol leta prej s tem nehal. Ja pa res na dan napada in še en dan prej vzel kokain. Tablet (ni povedal, kakšnih) pa ni jemal, ker je mislil, da jih ne potrebuje več.
Zaslišali so tudi Matjaža M., prav tako policista z viške postaje. Bil je med tistimi, ki so spodaj v hiši in okolici iskali Leskovarja, nož, majico, hlače ali morebitne videonadzorne kamere. Potrdil je, da je bil opremljen tudi s kamero. Na vprašanje, ali je to običajno, je odvrnil, da jo uporabljajo, če pričakujejo, da bodo morali uporabiti prisilna sredstva. Sojenje se bo nadaljevalo sredi junija.
