Kontrolorju tehničnih pregledov Florijanu Gašperinu, ki je bil na prvi stopnji obsojen zaradi prejemanja podkupnin in ponarejanja listin med opravljanjem tehničnih pregledov vozil, ni uspelo prepričati senata višjega sodišča, da bi obsodilno sodbo razveljavil in ga oprostil ali pa primer vrnil v ponovno sojenje. V primeru potrditve sodbe je obramba predlagala še, da naj sodišče Gašperinu vsaj zniža kazen pet let zapora, 6000 evrov denarne kazni in petletno prepoved opravljanja poklica, vendar so na višjem sodišču presodili, da je bila kazen odmerjena ustrezno.
Po treh tednih so preiskavo zaključili
Podjetje Produkt, v katerem je delal Gašperin, so policisti preiskovali spomladi 2016 in ugotovili, da sta dva kontrolorja, Gašperin in Martin Hočevar, v zameno za podkupnino izdajala potrdila o brezhibnosti za avtomobile, ki takšni nikakor niso bili. Nekateri so bili celo smrtno nevarni. Na zatožno klop je sedlo 18 ljudi, tudi lastniki vozil, vsi, razen Gašperina, pa so krivdo priznali. Hočevar je dobil tri leta tako imenovanega vikend zapora, Gašperin pa je bil po opravljeni glavni obravnavi obsojen na precej višjo kazen.
Gašperinova obramba je v pritožbi na obsodbo vztrajala, da je sodišče na prvi stopnji dalo preveliko težo obteževalnim okoliščinam in po drugi strani pozabilo na olajševalne. Predvsem na dejstvo, da je Gašperin redno zaposlen, da ni v drugem kazenskem postopku in da naj bi z očitanimi kaznivimi dejanji pridobil le 143 evrov. Toda senat višjega sodišča je opozoril, da je Gašperin v treh tednih podkupnino sprejel v kar 19 primerih, 21-krat pa je ponaredil uradne listine, kar pomeni, da je šlo »za vnaprej vzpostavljen in utečen sistem in vztrajno ter brezkompromisno izvrševanje kaznivih dejanj«, ki jih je zagrešil celo v času, ko je prestajal kazen vikend zapora zaradi identičnih preteklih dejanj. Ker je vozilom, ki so imela tudi večje tehnične napake, omogočil, da so ostala na cesti in ogrožala druge udeležence v prometu, je grobo kršil uradno zaupanje, zato se je kazen zdela primerna tudi višjemu sodišču.
Obramba dvomi o nepristranskosti sodnice
V pritožbi je obramba med drugim problematizirala, da je Gašperinu sodila sodnica, ki je pred tem na podlagi priznanj krivde že obsodila preostale obtožene v isti zadevi. Po mnenju obrambe bi se morala sodnica izločiti, potem ko je sprejela priznanje 17 soobtoženih. »V izreku teh sodb je predsednica senata izrecno in podrobno opisala tudi ravnanja obtoženega Florijana Gašperina, s čimer pa se je vnaprej vsebinsko opredelila tudi do vloge in ravnanj obtoženca in na tak način nujno vnaprej prejudicirala svojo bodočo odločitev o krivdi obtoženca,« je navajala obramba, ki se je sklicevala tudi na prakso evropskega sodišča za človekove pravice in sodišču predlagala, da prekine sojenje in začne postopek presoje ustavnosti na ustavnem sodišču. Meni namreč, da v zakonu o kazenskem postopku na tem področju zeva pravna praznina.
Višje sodišče se s tem ni strinjalo, temveč je poudarilo, da je dileme glede (ne)izločanja sodnikov, ki sprejmejo priznanje dela obtožencev, nato pa razpišejo glavno obravnavo in sodijo še preostalim, že razčistilo vrhovno sodišče in da sprejem krivde enega (ali več) izmed obtoženih sam po sebi še ne pomeni razloga za izločitev sodnikov. Po oceni sodišča je treba dvom o nepristranskosti sodnika oceniti v vsakem primeru posebej. Tudi zato, ker sodnik na predobravnavnem naroku obtoženca po priznanju krivde obsodi zgolj na podlagi dokazov v spisu in pri logični presoji niti nima »izdelane celostne psihološke slike o gradivu v spisu«. O preostalih obtožencih nato presodi na podlagi vseh dokazov, ki se izvedejo na glavni obravnavi.
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki zastopa Gašperina, je že napovedal, da bo na vrhovno sodišče vložil še zahtevo za varstvo zakonitosti in hkrati zaprosil za odlog prestajanja zaporne kazni.
