Vrhovno sodišče je potrdilo odločitev koprskega višjega sodišča, ki je moškima, ki sta bila obsojena zaradi spolnega nasilja, zaradi premalo jasne dikcije kaznivega dejanja spolnega nasilstva znižalo kazen.
Oba sta bila pred tem obsojena, da sta avgusta 2017 v kampu Lucija v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti spolno napadla oškodovanko, ki je v poznih večernih urah odšla na stranišče. Tam je srečala tri moške, ki so jo najprej povabili na cigareto, nato pa jo je eden izmed njih začel grabiti po intimnih delih telesa. Priključil se mu je še kolega, medtem ko je tretji »le« gledal in se smejal.
Okrožno sodišče v Kopru je oba obsodilo na eno leto zapora, višje koprsko sodišče pa je sodbo spremenilo in izreklo pogojno kazen. Za nižjo kazen se je odločilo, ker je spremenilo tudi kvalifikacijo kaznivega dejanja. Pred tem sta bila nasilneža obsojena po določilu, ki med drugim določa višjo zagroženo kazen v primerih, ko kaznivo dejanje spolnega nasilja zakrivi več oseb zaporedoma, po novem pa sta bila obsojena le po osnovni kvalifikaciji tega kaznivega dejanja. Sodniki so namreč zavzeli stališče, da »več oseb zaporedoma« pomeni najmanj tri in ne najmanj dva storilca.
Težave z dikcijo
Takšno stališče je zmotilo tožilstvo, ki se je na vrhovno sodišče obrnilo z zahtevo zakonitosti. V njej so zapisali, da je pri nekaterih kaznivih dejanjih izrecno zapisano »ena ali več oseb«, kar naj bi jasno nakazovalo, da v kazenskem zakoniku »več« pomeni več kot ena. Toda tudi senat vrhovnih sodnikov je sklenil, da je pri problematiziranem členu mogoče za več oseb smatrati le tri ali več storilcev.
Ker se je do vprašanja zdaj opredelilo tudi vrhovno sodišče, bo takšna razlaga veljala tudi v prihodnje (dokler ne bo drugačnega stališča morda zavzel drug senat vrhovnega sodišča ali pa ustavno sodišče) in pa tudi v vseh še ne pravnomočnih primerih spolnega nasilja, pa tudi posilstev, saj je dikcija spornega odstavka pri kaznivem dejanju posilstva praktično enaka.
Da se z dikcijo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost včasih lahko zaplete, se je pokazalo že v preteklosti. Ljubljansko višje sodišče je pred dvema letoma razveljavilo in v ponovno sojenje vrnilo primer skupinskega posilstva v Ljubljani, v katerem sta dva moška v središču Ljubljane posilila dekle (tudi v tem primeru naj bi tretji le gledal). Takrat višje sodnike sicer ni zmotilo, da sta jo posilila »le« dva, temveč da prvostopenjsko sodišče ni dovolj podrobno ugotovilo zakonskega znaka zaporednosti oziroma razčistilo, ali sta se zavestno odločila za posilstvo drug za drugim. Sodbo je vrnilo v ponovno sojenje, tudi v tem primeru pa bo moralo sodišče upoštevati zadnjo sodbo vrhovnega sodišča.
