Med letoma 2005 in 2013 je moški posiljeval svojo mladoletno hčer, jo enkrat do dvakrat mesečno silil v analne spolne odnose, ji v tem času vsaj dvakrat predvajal pornografske filme, po enem od posilstev pa v svoji postelji v spalnici ustvaril vsaj pet njenih golih fotografij. Da jih bo lahko gledal takrat, ko je ne bo pri njem, ji je utemeljil svoje dejanje.
Hčer, od mame katere je bil takrat že ločen, je zlorabljal med stiki ob koncih tedna in med počitnicami, sicer pa je dekle živelo z mamo. Očeta je policiji prijavila oktobra leta 2020, pri devetnajstih letih, prvostopenjsko sodišče v Celju pa ga je zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe ter izdelave slik z vsebino zlorabe mladoletnice obsodilo na enotno kazen devet let in pol zapora. Obramba se je na sodbo pritožila in sicer iz različnih razlogov. Dve kaznivi dejanji naj bi zastarali, med postopkom bi morali ugotavljati vlogo mame »pri vsem tem«, a je niso, oškodovanka naj bi lagala in je bila neverodostojna, sodni izvedenki naj bi bili seksistični in »sovražno nastrojeni« do obtoženega. Moški se je pritožil še, da je bil diskriminiran, ker prvo sodišče »ni hotelo sprejeti nobenih dokazov«. Prisluhnili niso niti njegovim navedbam, da je pravzaprav sam žrtev »finančnega konstrukta« hčerke, sestre in sestrične, ki sta na sodišču prav tako pričali proti njemu. Tudi njiju je v mladosti silil v spolne odnose z njim.
Spolno napadel tudi sestro in sestrično
Kaznivo dejanje je moški izvrševal v dolgem časovnem obdobju, izkoristil je praktično vsako priložnost, ko je bila oškodovanka pri njem, bil je vztrajen in odločen, odvrnilo ga ni niti večkratno nasprotovanje oškodovanke, kar pomeni, da je izkazal tudi popolno neobčutljivost za njeno dobrobit, kot oče pa je ultimativno zavržno izrabil hčerino (otroško) nebogljenost, je po obravnavi pritožb odločilo višje sodišče v Celju.
Zavrnilo je bolj ali manj vse točke pritožb obrambe, ki je kazen celo komentirala kot »hujšo, kot če bi koga ubil«. Kot mejno na hinavščino pa so označili trditev, da ima obtoženi urejeno družinsko življenje in je hčeri »nudil vse, kar si je želela«, zanjo skrbel in ji pomagal.
Oče je svojo hčer verbalno napadel tudi na sojenju. Označil jo je za lažnivko, da si je vse izmislila ter da je sposobna marsikaj zaigrati na sodišču, ker je končala srednjo medijsko šolo. Preganjala naj bi ga zaradi želje po denarju, enako pa tudi njegovi sestra in sestrična, ki sta pričali o njegovih spolnih napadih nanju. Tako prvostopenjsko sodišče kot višje sodišče je verjelo pretresljivim in prepričljivim opisom zlorabe vseh treh, ni pa videlo ne smisla ne dokaza, da bi si zaradi finančne koristi (mimogrede, moški nima denarja, v lasti ima le hišo, ki jo je podedoval od mame) kaj takega izmislile. »Dekle je o nepredstavljivo bolečih in travmatičnih izkušnjah z lastnim očetom kar štirikrat govorilo in to jasno, spontano, skladno, prepričljivo,« so utemeljili odločitev.
Izvedenkama očital, da sta seksistični
Višje sodišče je zavrnilo tudi pritožbo glede dodatnega ugotavljanja mamine vloge pri »teh dejanjih«, saj da so odnos med njo in hčerjo dovolj razčlenili že na prvem sojenju. Res sta imeli težaven, turbulenten odnos, a so konflikti izvirali zaradi hude dekličine stiske, ki so bile posledice zlorab. Poleg tega je oče hčer zaradi črnjenja mame obračal proti njej, dekle se je začelo spraševati, ali jo ima ta sploh rada, razmišljala pa je tudi, da bi zaradi tega raje živela pri očetu.
Kljub zlorabi je imelo dekle očeta zelo rado, dolga leta sta ohranjala zaupljiv, lojalen in zaščitniški odnos, kar po navedbah strokovnjakov v takih primerih sploh ni nenavadno. Višje sodišče je prav tako podprlo odločitev prvostopenjskega glede odreditve novih sodnih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije. Po navedbah obrambe sta bili strokovnjakinji na sojenju »očitno negativno nastrojeni« zoper obtoženega, favorizirali naj bi oškodovanko, po obtoženčevem mnenju je šlo za »seksizem brez primere«. Obramba je predlagala, da bi bil med novima izvedencema vsaj en moški, saj bi bili spoli tako enakopravno zastopani. Sodišče je predlog zavrnilo, izvedenki pa označilo za objektivni in verodostojni. Nestrinjanje z vsebino mnenj namreč ni utemeljen razlog za postavitev novih sodnih izvedencev.
Partnerka ga je branila
Tričlanski sodni senat višjega sodišča v Celju je v svoji odločitvi posebno izpostavil pričanje obtoženčeve partnerke na sodišču. »Sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila izpovedba M.M. v celoti ovržena,« so zapisali. Priča je namreč skušala svojega partnerja razbremeniti tako, da je skušala zlorabo podtakniti njenemu dekletovemu očimu. »S tem je celo presegla vsebino obtoženčevega zagovora,« so bili jasni višji sodniki.
Ženska je trdila, da je morala deklica z očimovih prsi lizati čokoladni puding ter da je hodil v njeno sobo zato, ker od njene mame »ni več dobil seksa«. Na vprašanje, zakaj tega ni prej prijavila ali pa omenila vsaj v zaslišanju v preiskavi, je dejala, da je zaradi alergij, glavobolov in urejanja neke dokumentacije na to pač pozabila. Oškodovanka je njene navedbe označila za ogabne in šokantne, izpostavila pa, da je očim eden redkih moških v življenju, ki mu zaupa. Ker oškodovanka kot otrok ni razumela, da spolna zloraba ni izraz ljubezni, je sprva celo menila, da je novi mamin partner nima rad, saj »tega« z njo ni počel.
