Odmevno skupinsko posilstvo mladoletnice na portoroški plaži je dobilo pravnomočni sodni epilog. Koprsko višje sodišče je zvišalo kazen za reševalca iz vode, Koprčana Zijada J., ki je skupaj s še dvema storilcema junija 2015 posilil močno opito 17-letno dekle. Zijadov kolega Jože E. iz Štajerske je posilstvo takoj priznal in bil obsojen na 17 mesecev zapora, Koprčan pa je vztrajal pri nedolžnosti in bil sprva obsojen na dve leti zapora (tretji posiljevalec je ostal neznan, čeprav so našli tudi njegov DNK). Koprsko višje sodišče mu je lani kazen zvišalo na tri leta zapora, ker je bil na prvi stopnji obsojen na kazen, ki je bila celo pod zakonsko predvidenim minimumom.
Na okrožnem sodišču so uporabili omilitvena določila, ki omogočajo izrek kazni pod spodnjo predpisano mejo, tako pa so se odločili, ker posiljevalec žrtve ni poškodoval in ker je posilstvo trajalo relativno kratko. Višji sodniki so njihovo sodbo spremenili in poudarili, da gre za okoliščine, ki vplivajo zgolj na zaključke o teži kaznivega dejanja.
Za kaznivo dejanje posilstva je sicer predpisana kazen od enega do 10 let zapora, če gre za »običajno« posilstvo. Če posilstvo zagreši več oseb zapored, kot je bilo v portoroškem primeru, pa je predpisana kazen od treh do 15 let zapora.
Vedel, da jo posiljuje
Na sodbo, s katero je bil Zijad J. na prvi stopnji obsojen na dve leti zapora zaradi skupinskega posilstva mladoletnice v kabini za reševalce, so se pritožili obtoženi, njegova partnerica in zagovornik, pa tudi tožilstvo. Višje sodišče je pritožbe obrambe, ki je vztrajala pri nedolžnosti obtoženega, zavrnilo in potrdilo obsodilno sodbo. »Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj je v zvezi z dogajanjem v kabini sledilo izpovedi oškodovanke, ne pa tudi zagovoru obtoženca, kot tudi, da je zaradi njenega joka, odrivanja, stiskanja nog in kričanja ta zagotovo vedel, da jo posiljuje,« so med drugim zapisali višji sodniki, ki so bili prepričani, da je šlo za posilstvo.
Pritrdili so tudi tožilstvu, da so sodniki na prvi stopnji narobe tolmačili omilitvena določila, ki omogočajo nižjo kazen. Na koprskem sodišču so nam pojasnili, da je obramba Zijada J. vložila še zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero izpodbija sodbi koprskih sodišč, vendar odločitve vrhovnega sodišča še niso prejeli.
Vprašljive olajševalne okoliščine
Sporno razumevanje olajševalnih okoliščin pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost je ugotovila tudi raziskava kriminološkega inštituta ljubljanske pravne fakultete. Nekateri, na srečo redki sodniki so za olajševalne okoliščine, ki so vplivale na višino kazni, sprejemali tudi vprašljive argumente, kot so denimo kratko trajanje posilstva, alkoholiziranost oškodovanke, znatni prispevek oškodovanke (kar koli naj bi to pač že bilo) in v enem primeru celo – milo rečeno – srednjeveški argument »potešitve spolnega nagona, ker je storilec že dalj časa sam in v teh pogojih nima redne možnosti po realizaciji naravnih nagonov«.
Sodni epilog posilstva s portoroške plaže potrjuje tudi prakso relativno nizkih kazni, ki jih sodišča izrekajo za posilstva in druga kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, čeprav so zagrožene kazni za ta dejanja dokaj visoke. »Ni pokrit celoten spekter predpisanih kazni. Ko smo preučevali uboje (zagrožena kazen od pet do 15 let zapora) in umore (zagrožena kazen od 15 do 30 let zapora), smo v primerih poskusov teh kaznivih dejanj prav tako našli pogojne kazni. Po drugi strani pa so bile izrečene tudi 30-letne kazni in tiste vmes. Pokrit je bil ves spekter. Pri posilstvih se takšna slika ne pokaže. Težišče je v spodnji polovici, čez zgornjo polovico pa sodišča pri kaznovanju praktično ne gredo. Najvišja kazen za posilstvo je bila izrečena v višini sedem let in šest mesecev zapora, pa še to je šlo za enotno kazen, v kateri sta bili poleg kazni zaradi res grozljivega posilstva všteti še kazni za dve manj hudi kaznivi dejanji,« je v intervjuju za naš časopis ocenila raziskovalka Mojca M. Plesničar.
