Okrožno sodišče v Ljubljani je nekdanjemu celjskemu sodniku Milku Škobernetu prisodilo 20.000 evrov odškodnine. Nekdanji sodnik je od države zahteval 44.000 evrov, saj se je del zaporne kazni, ki jo je prestajal na Dobu, nanašal tudi na kasneje razveljavljeno mariborsko obsodbo zaradi krive izpovedbe. »Kar sem jaz dal skozi, ni nihče,« je med sojenjem potožil Škoberne, ki ga je zaporna kazen močno zaznamovala.
Združili kazni zaradi prejemanja podkupnine in krive izpovedbe
Škoberne je leta 2007 kot priča nastopil na sojenju zaradi krive ovadbe zoper Milana M., saj je slednji pred tem Škobernetu očital, da je v enem izmed sodnih postopkov zadrževal sodni spis in za to od obdolženih v zahvalo prejel avtomobil. Ko je Škoberne pričal na sodišču, naj bi dejal, da je obdolženca, ki ga je omenjal Milan M., obsodil, kar pa ni bilo res, saj je primer zastaral. Tožilstvo je zato Škoberneta preganjalo zaradi krive izpovedbe, zdaj že nekdanji sodnik pa se je zagovarjal, da je sodnica njegovo izjavo narobe narekovala za zapisnik. V resnici naj bi dejal le, da misli, da ga je obsodil.
Škoberne je bil zaradi krive izpovedbe obsojen, kazen pa so priključili njegovi predhodni ljubljanski obsodbi na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine v ločeni zadevi in mu nazadnje izrekli enotno kazen pet let in štiri mesece zapora. Ko ga je vrhovno sodišče nazadnje krive izpovedbe oprostilo, je bil že na prostosti, saj so mu odobrili pogojni odpust. Skupaj je bil v zaporu od srede januarja 2015 do konca februarja 2018.
V zaporu nekaj več kot tri leta
Državno odvetništvo je na sojenju poudarjalo, da Škoberne zaradi kasneje razveljavljene sodbe ni v zaporu preživel niti dneva dodatno, saj je bil hkrati obsojen na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine, vse skupaj pa je v zaporu prebil le nekaj več kot tri leta.
Toda na ljubljanskem sodišču so pritrdili Škobernetu in njegovemu odvetniku Velimirju Cugmasu, da je nekdanji sodnik prestajal zaporno kazen za obe kaznivi dejanji hkrati, tako da se je del prestane kazni nanašal tudi na kasneje razveljavljeno obsodbo. Kot je v sodbi razložila sodnica Mojca Kanc, je bil Škoberne glede na vsebino razveljavitve sodbe neupravičeno v kazenskem postopku in štiri mesece v zaporu: »Pri enotni kazni ni mogoče natančno ločiti, koliko časa se pripiše enemu in koliko drugemu kaznivemu dejanju, saj se prestaja kazen za obe kaznivi dejanji hkrati, pri čemer pa ni sporno, da je tožeča stranka skupno prestala veliko več kot štiri mesece kazni,« je presodila sodnica in Škobernetu nazadnje prisodila 20.000 evrov odškodnine.
Tudi pri odmeri odškodnine je sodnica upoštevala, da je Škoberne prestajal dve kazni hkrati. »Življenjsko je in sodišče tožniku verjame, da je situacija, ko je bil tožnik neupravičeno zaprt, čeprav je zaporno kazen zaradi postopka v Ljubljani že prestajal, zanj pomenila dodatno stigmo in duševne bolečine. V luči dejstva, da je bil tožnik dolgoletni kazenski sodnik, pa je bil postopek v Mariboru zanj še toliko bolj negativen,« je med drugim zapisano v sodbi, v kateri je sodnica poudarila, da je šlo pri Škobernetu za specifičen primer nekdanjega sodnika, ki se je znašel v kazenskih postopkih.
Ni pa sodišče pritrdilo Škobernetu v delu, ko je zatrjeval tudi protipravnost tožilstva in nižjih sodišč, ki so ga preganjala oziroma mu sodila v kasneje razveljavljeni kazenski zadevi. Sodba še ni pravnomočna.
