Na specializiranem sodišču v Beogradu so včeraj več ur še drugič zasliševali štirinajstletnega Kosto K., ki je lanskega maja v strelskem pohodu na svoji osnovni šoli ubil devet vrstnikov in vratarja, še nekaj ljudi pa ranil. Fant zaradi starosti – v času pokola je štel trinajst let – za dejanje ni kazensko odgovoren, sodijo pa njegovima staršema. Mami Miljani Kecmanović grozita dve leti in pol zapora, očetu Vladimirju Kecmanoviću pa dvanajst. Oče ga je namreč dlje časa učil streljati, prav tako v stanovanju ni zavaroval orožja, do katerega je imel otrok bolj ali manj prost dostop. Ker so na enem od tulcev na kraju pokola našli mamin odtis, so obtožili tudi njo.

Hotel, da bi se ga bali

Sojenje je sicer zaprto za javnost, a je v medije vseeno pricurljalo nekaj podrobnosti z včerajšnjega naroka. Starši pobitih otrok se še vedno hočejo dokopati do odgovora na vprašanje, kaj in zakaj je privedlo do tako strašnega napada. Spraševali so ga, zakaj se je spravil na otroke, ki so ga imeli za prijatelja in ki so mu pomagali, ga obiskovali … A neposrednega odgovora niso dobili. Molčal je, ko ga je Suzana Stanković Čikić, mama ubitega Andrije, zdrhtečim glasom vprašala, zakaj ji je vzel njenega edinca. Po pisanju medijev je takrat cela dvorana planila v jok.

Vztrajal je, da se je počutil nesprejetega in nezaželenega v družbi sošolcev, poroča srbski Kurir. Po neuradnih informacijah je v dvorani celo izjavil, kako je želel, da bi se sošolci bali in da bi ga imeli za psihopata. Tako je sam sebe označil tudi v klicu na policijo nemudoma po masakru. »Med zaslišanjem ga je nekdo vprašal, ali ga je za takega kdaj označil tudi kdo drug. Povedal je, da mu je to rekel oče,« je za časnik Kurir povedal neimenovani vir, ki je bil v dvorani. Točne situacije se ni spomnil, je pa vedel, da je bil oče takrat jezen.

Starša pritiskala nanj

Štirinajstletni Kosta, ki mu na sojenju proti staršem po zakonu ne bi bilo treba pričati, a se je za to vseeno odločil, je tako očeta kot mamo močno obremenil. Za mamo je rekel, da je od njega vselej zahtevala le najboljše in da se je nanj jezila in kričala, ko tega ni dosegel. Za očeta pa, da ga je na strelišču učil streljati ter da ne bi do masakra nikoli prišlo, če ne bi imel tako lahkega dostopa do njegovih pištol. Po njegovih navedbah sta oba nanj strašansko pritiskala. »Na vprašanje, ali bi pokol izvedel, če ne bi imel dostopa do orožja in če ga oče ne bi učil streljati, je ponovil, da ne bi. Še enkrat je povedal tudi, da se ne bi vrnil na strelišče, če ga oče ne bi že po prvem obisku hvalil, kako natančen je in kako dobro mu gre.

Prejšnji teden so na sodišču najstnika vprašali, ali je sploh že kdaj jokal in ali se morda spominja, kdaj naj bi nazadnje. Odvrnil je, da je že, a da se ne spomni, kdaj je to bilo, saj da je od tega minilo že dolgo časa. Natančno je opisal, kako ga je oče učil streljati. »Bil je ponosen name, saj sem bil zelo natančen tako pri tarčah s krogi kot pri silhuetah. Zelo hitro sem že vseh pet nabojev ustrelil v prsi in glavo. V silhuete sem sicer streljal le enkrat, ko sva bila tam,« je razlagal na prejšnjem naroku. »Oče je hotel, da se druživa tudi sama. Da se zbližava. In ker je bilo streljanje njegov hobi, je orožje zanimalo tudi mene. Predlagal je, da greva skupaj streljat. Imel sem občutek, da je ponosen name, saj me je hvalil,« je še dodal.

Po navedbah neimenovanih virov je fant na veliko vprašanj odgovoril, da ne ve ali pa da se ne spominja. Je pa povedal, da je prek spleta rad igral igro »Valorant«, v kateri se na veliko strelja in pobija, ter da je njegova najljubša knjiga roman Idiot Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Zaslišan je bil v dveh delih, nekaj ur prejšnji teden in nekaj ur včeraj, ko se je njegovo pričanje zaključilo.