Lani je v prometnih nesrečah v EU umrlo približno 20.000 ljudi, tri odstotke manj kot predlani. Kaj pa kaže slovenska statistika? Število umrlih se je po zdaj že uradnih podatkih v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo za 18 odstotkov, s predlanskih 83 na lanskih 68. Največ smrtnih žrtev je bilo med starejšimi od 65 let, umrli pa so tudi trije otroci, stari med šest in 14 let. Največ ljudi je umrlo v nesrečah, ki so jih povzročili ljudje iz starostne skupine med 25 in 44 let. Sledijo starejši od 65 let, kaže analiza agencije za varnost prometa (AVP).
Po drugi strani se je za 11 odstotkov povečalo število nesreč s hudimi poškodbami. Bilo jih je 889, predlani 800. Prav tako se je zvišalo število hudo poškodovanih, in sicer za 12 odstotkov (z 848 na 953). Za odstotek se je znižalo skupno število lažje poškodovanih, lani jih je bilo 6441. Vseh nesreč, vključene so tudi tiste z materialno škodo, je bilo 20.233, odstotek več kot predlani (19.980).
Polovica smrti med najbolj ranljivimi
Največ smrtnih žrtev je bilo med vozniki osebnih avtomobilov (28). Stopnja uporabe varnostnega pasu je bila pri njih le 65,8 odstotka. Skupno število umrlih ranljivih udeležencev cestnega prometa (vozniki enoslednih vozil, trikoles, štirikoles, pešci, kolesarji, e-kolesarji, vozniki e-skirojev) je bilo 35, kar predstavlja dobrih 51 odstotkov vseh umrlih v nesrečah. Med pešci je bilo smrtnih žrtev šest. Najbolj ogroženi so bili starejši pešci, upoštevaje visoko udeležbo v prometnih nesrečah pa tudi otroci med šestim in 14. letom starosti (70). Če slednjim prištejemo še otroke, stare do šest let, se jih je v nesreče zapletlo skupno 86. Kar kaže, da so otroci, zlasti osnovnošolske starosti, pogosto izpostavljeni tveganjem v prometu.
Umrli so štirje kolesarji in voznik e-kolesa. Med vozniki e-skirojev ni bilo smrtnih žrtev, je pa bilo 42 hudo poškodovanih. Večina teh ni uporabljala čelade. Med vozniki enoslednih vozil (motoristi, mopedisti in vozniki mopedov s hitrostjo do 25 kilometrov na uro) je bilo največ mrtvih med motoristi (13). Je pa analiza AVP pokazala, da je uporaba čelade med vozniki enoslednih vozil zelo visoka.
Zaradi alkohola in drog 24 mrtvih
Glede na vzrok za nesrečo je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 30 ljudi, zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje 23, štirje pešci pa zaradi lastnega nepravilnega ravnanja. Zaradi povzročiteljev nesreč pod vplivom alkohola (tudi do 0,5 promila) in oziroma ali pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi je umrlo 24 ljudi. To je 35 odstotkov vseh umrlih na slovenskih cestah v letu 2024.
Največ hudih nesreč se je zgodilo od julija do septembra, v njih je umrlo 38 ljudi. Zaradi večje gostote prometa se je kot običajno največ nesreč zgodilo podnevi. Vendar pa številke kažejo, da so nesreče v temi, ob svitu in mraku razmeroma bolj nevarne, saj je bil delež smrtnih izidov in hudih poškodb višji v primerjavi s skupnim številom nesreč v teh pogojih. In še nekaj statistike: največkrat je na cestah počilo ob petkih in ponedeljkih, največ smrtnih nesreč pa je bilo ob sredah. Če smrtne žrtve primerjamo po statističnih regijah glede na število umrlih in prebivalcev, sta najbolj negativno izstopali zasavska in goriška regija. Najbolj pozitivno pa savinjska in osrednjeslovenska. Absolutno najnižje število umrlih je bilo v posavski regiji, kjer lani niso zabeležili nobene smrtne nesreče.
