V prometnih nesrečah je v EU lani umrlo okoli 20 tisoč ljudi, kar je za tri odstotke manj v primerjavi z letom prej, kažejo preliminarni podatki Evropske komisije. Po oceni strokovnjakov je napredek prepočasen, saj večina držav ne dosega cilja EU – do leta 2030 prepoloviti števila smrtnih žrtev v prometu. Slovenija je sicer lahko vzor drugim državam. »V letu 2024 je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 68 ljudi, kar je za 18 odstotkov manj kot v 2023 oziroma najmanj doslej, odkar vodimo statistike,« je izpostavila direktorica Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) Simona Felser.
Najslabši z največ možnostmi za napredek
Kljub triodstotnem upadu števila smrtnih žrtev na ravni EU se trendi med državami močno razlikujejo: v zadnjih petih letih je število žrtev rahlo padlo v Grčiji, Španiji, Franciji in Italiji, povečalo pa se je na Irskem in v Estoniji. Po drugi strani pa so Slovenija, Belgija, Bolgarija, Danska, Litva in Poljska na dobri poti k cilju 50-odstotnega zmanjšanja smrtnih žrtev do leta 2030, še piše v poročilu. Romunija je sicer dosegla znaten napredek, od leta 2019 za kar petino manj smrtnih žrtev, a še vedno ostaja država najvišjo stopnjo smrtnosti v prometu v EU – 77 smrti na milijon prebivalcev. Najvarnejše ceste ostajajo na Švedskem (20 smrti na milijon prebivalcev) in Danskem, poleg Romunije pa je na repu seznama še Bolgarija.
»Povprečje v EU je 44 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. Slovenija je z 32 mrtvimi na milijon prebivalcev krepko pod povprečjem EU in na osmem mestu med državami članicami EU,« še navajajo v AVP. Razlike v državah so take velike tudi zaradi količine denarja, ki ga vlagajo v varnost. A največ možnosti za napredek imajo ravno države s trenutno slabimi rezultati in visokimi številkami smrtnih žrtev.
Denar in človek
Oktobra lani smo pisali, da so na izboljšanje varnosti v prometu vplivali boljše ceste, večja varnost avtomobilov in pa človek. Strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez je takrat razlagal, da smo z več sto mrtvih v prometu v 90. letih prejšnjega stoletja na okoli sto mrtvih danes prišli veliko hitreje, kot bomo z zdajšnjih sto oziroma osemdeset na petdeset ali štirideset.
Med primeri dobre prakse v EU je predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba izpostavil treninge varne vožnje mladih voznikov, ki so na dolgi rok povečali občutek odgovornosti, pa tudi spremenili odnos do alkohola, drog … Brglez pa je še izpostavil, da se premike dela na dveh področjih – enem, ki se ga da rešiti z denarjem (boljše ceste, avtonomni avtomobili, ki bodo sčasoma preprečevali tudi trke s pešci), in drugem, v osrčju katerega je človek (preventiva, izobraževanje, tečaji varne vožnje, izboljšanje vozniške kulture).
Ceste izven naselij ostajajo najbolj nevarne, saj se je na njih pripetilo 52 odstotkov nesreč s smrtnim izidom, sledijo ceste v naseljih (38 odstotkov) in pa avtoceste (9 odstotkov), še kaže poročilo Evropske komisije. Med smrtnimi žrtvami je bilo 77 odstotkov moških, skoraj tretjina smrtnih žrtev je bila starejša od 65 let. Dvanajst odstotkov smrtnih žrtev je bilo starih med 18 in 24 let, še kaže poročilo.
Največ žrtev je med vozniki in potniki v avtih (44 odstotkov), sledijo motoristi in mopedisti (20 odstotkov), pešci (18 odstotkov) in kolesarji (deset odstotkov). Ranljivi udeleženci v prometu (pešci, kolesarji, motoristi, uporabniki električnih skirojev) so v mestih vpleteni v skoraj 70 odstotkov vseh nesreč s smrtnim izidom.
