»Nazadnje sem sina videla v petek, 15. novembra, ko je svojega sina odpeljal v vrtec...In potem svojega Danija nisem videla nikoli več. In nikoli več ni prišel po svojega otroka v vrtec...« je na sodišču hlipala mama Danijela Božića. Pričala je na sojenju bratoma Klemnu in Blažu Kadivcu, Drejcu Kovaču, Bojanu Stanojeviću in Vladanu Kljajeviću, ki naj bi bili vpleteni v umor njenega sina in v poskus umora Žarka Tešanovića. Šesti obtoženi Semir Hajdarpašić je obtožen pomoči pri teh kaznivih dejanjih. Morilski načrt naj bi nastal v glavi Klemna Kadivca, maščeval naj bi se, ker je bil prepričan, da so Božić, Tešanović in še nekateri iz skladišča slovenske celice kavaškega klana v Naklem ukradli za milijon evrov droge. Božića in Tešanovića naj bi združba zvabila na Primorsko, češ da gredo na sestanek. A v Ankaranu naj bi ju poskušali ugrabiti. Božića res so; nemudoma naj bi ga odpeljali na Gorenjsko, mučili, nato pa ubili. Tešanović je ostal živ, ker so na njegove krike in upiranje postali pozorni mimoidoči ter klicali policijo.

Poseg v GPS na svojo roko

Zaslišali so tudi uslužbenca podjetja Renty, katerega solastnik je Semir Hajdarpašić. Tu naj bi storilci najeli avta, s katerima so zasledovali Božića in Tešanovića proti Primorski. Po trditvah tožilstva je Hajdarpašić uslužbencu naročil, naj po vrnitvi vozil spremeni podatke v njihovih GPS sistemih. Uslužbenec je spremembo podatkov priznal, zatrdil pa je, da mu tega ni nihče naročil. Policija je bila takrat večkrat v podjetju, ko pa so zaposleni izvedeli, da zaradi dogodka v Ankaranu in v firmi opravili hišno preiskavo, je policistu spremembo podatkov tudi sam priznal.

Božićevi mami se je zdelo čudno, da sina 15. novembra 2019 ni bilo domov - s partnerko in sinom so živeli v zgornjem nadstropju njene hiše. Zato jo je zelo skrbelo. Naslednji dan so se oglasili (slepi) sosed Tešanović, nek Hrvat in moški, ki sta ga druga dva klicala Tiki. Kasneje je izvedela, da je bil to Igor Mančić (takrat je bil še živ, januarja predlani pa je padel pod streli na ljubljanskem Viču, op. a.). Rekli so ji, da bodo iz njene drvarnice vzeli dve potovalki, če pride do hišne preiskave. Kot je dejala, je samo »čukasto« gledala, kaj se dogaja. Ko je Tešanovića vprašala, kaj je v potovalkah, ji je odvrnil, da »verjetno 'travulja'«.

»Zakaj ga niste pustili živega?«

Na njena vprašanja, kje je Danijel, je odgovoril, da je verjetno zbežal in da naj ne bo panična. Potem ji je povedal, da sta se prejšnji dan s Klemnom Kadivcem odpeljala proti morju. Danijelu se je zdelo, da jih nekdo zasleduje, in Kadivec mu je naročil, naj v Ankaranu zavije desno. Češ da jim verjetno sledi policija in se ji bodo skrili. Ko so se ustavili, je Kadivec rekel Božiću, da bosta šla za vogal bližnje stavbe. Od tam se Božić ni več vrnil. Tešanovića pa sta zgrabila dva moška, ga začela vezati in vleči. Eden mu je zagrozil, naj se ne upira, ker ve, kje ima otroke. Zakaj je prišlo do vsega tega, Tešanović Božićevi mami ni povedal. Ji je pa ostalo v spominu, da je vseskozi ponavljal, da morajo dobiti »malog Kadu«. Po njenem prepričanju je mislil na mlajšega od bratov Kadivec - Blaža (Klemna je policija v Ankaranu prijela, op. avt.).

Nikoli mučila ali morila

Po pričanju Božićeve mame sta Blaž Kadivec (medtem je zaradi domnevno slabega finančnega stanja zaprosil, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč) in Drejc Kovač dopolnila zagovor z izjavo, da nista nikoli nikogar mučila ali umorila. Klemen Kadivec pa je zavrnil navedbe, da je Božiću naročil, naj zavije v Ankaran in da gresta tam skupaj za stavbo. Zavrnil je tudi mamino izjavo, da ga je skupaj s Tešanovićem dva dni pred umorom videla v neposredni bližini svoje hiše.

Tešanović se je pri Božićevi mami oglasil tudi naslednji dan. Rekel je, da je Danijel zbežal k očetu v Bosno. Tega ni verjela; z njegovim očetom sta bila ločena, a v normalnih odnosih in vedela je, da bi ji sporočil, če bi bil Danijel z njim. Sledili so dnevi polni negotovosti in strahu, dokler nista v začetku decembra prišla ena od hčera in kriminalist.

»Sladjana me je objela, kriminalist pa rekel: 'Žal vam moramo povedati, da je bil Danijel ubit v Kranju',« se je grozljivih trenutkov spominjala mama. »Zakaj ste ga ubili? Zakaj ga niste pustili živega? Moj Dani ni vedel, kje je roba! Mi takrat nismo nič bolje živeli. Jaz sem navadna čistilka... Dvajset evrov sem imela v žepu, še za pogreb nismo imeli, sosedje so zbrali denar,« je jokala in gledala v obtožene. Po njenem prepričanju sin v tatvino droge ni bil vpleten; o tem ni vedel nič in tako svojim rabljem tudi ni mogel nič povedati. Na vprašanje o odnosu med sinom in Tešanovićem pa je dejala, da sta se pogosteje družila zadnja dva meseca. Tešanović je ostal brez šoferja in prosil je Danijela, da ga je prevažal. Je pa sinu vedno govorila, naj se ga izogiba, ker je vedela, da se ukvarja s sumljivimi posli.

Priporočamo