Desetega marca je na območje Velike planine strmoglavilo manjše športno letalo, v bistvu se je zarilo v eno tamkajšnjih koč. Piloti, 64-letni švedski državljan, je v nesreči umrl, sopotnikov na krovu ni imel. Letalo ameriške znamke Mooney Ovation2 GX je bilo povsem uničeno. Šlo je za zasebni let po pravilih vizualnega letenja. Pilot je ob 8.47 vzletel z zagrebškega letališča in je bil na poti v St. Gallen-Altenrhein v Švici. Če bi šlo vse po načrtih, bi let trajal dve uri in pol.
Zadnje besede
Neposredno po vstopu v slovenski zračni prostor se je pilot javil kontroli letenja Cerklje ob Krki. Z naraščanjem višine je let potekal skladno z načrtom in brez posebnosti, nakar se je ob 9.17 uri javil ljubljanski kontroli letenja. Minuto pozneje je izrekel zadnje besede »Ljubljana N595R…« (N595RJ se je glasila registracija zrakoplova), potem pa se na klice kontrolorja ni več odzival. Kmalu zatem je letalo izginilo z radarskega zaslona, je v uvodnem poročilu o nesreči zapisal Toni Stojčevski, glavni preiskovalec iz službe za preiskovanje letalskih incidentov na ministrstvu za infrastrukturo.
Uvodno poročilo vsebuje osnovne podatke o nesreči, celota pa bo predstavljena v končnem poročilu, kot je to običajno v preiskavah v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu. Stojčevski je v poročilu navedel, da je regijski center za obveščanje preiskovalni organ o dogodku obvestil ob 9.31. Rečeno je bilo, da je manjše motorno letalo izginilo z radarske slike in da je najverjetneje prišlo do nesreče. Center za obveščanje je takoj zatem sprožIl iskanje in reševanje, v katerega so bili vključeni kamniški gorski reševalci, gasilci in policija. Ob 12.20 je GRS Kamnik sporočila, da so razbitine letala našli v koči na območju Velike Planine. Ogled kraja tragedije je trajal dva dni.
Razmere neugodne za letenje
Pokojni Šved je imel dovoljenje športnega pilota letala od novembra 2008. Dovoljenje za enomotorna letala, ki pristajajo na letališčih, je bilo veljavno do februarja 2027, zdravniško spričevalo pa do aprila letos. Do nesreče je skupno letel 732 ur. Že takoj po nesreči se je ugibalo, da se je najverjetneje zgodila zaradi slabih vremenskih razmer. Stojčevski se v uvodnem poročilu do tega še ni opredelil. Je pa zapisal, da je ob 9.20 na območju Velike planine pihal veter jugozahodne smeri. Ob terenu s sunki okoli 20 vozlov, nad terenom pa s hitrostjo okoli 30 vozlov. Prisotni so bili pogoji za nastanek zmerne turbulence. Območje, kjer je letalo strmoglavilo, je bilo v oblakih in megli, prisotne so bile padavine. Obstajali so tudi pogoji za nastanek zmernih zaledenitev.
V poročilu še piše, da je meteorološka služba je ob 6. uri po UTC (greenwiškem času) izdala napoved za športne pilote. Za zračne poti, ki vodijo iz osrednje Slovenije na sever preko goratega območja severne Slovenije, je za čas med 7. in 9. uro (po UTC) napovedala razmere, ki niso omogočale letenja po pravilih vizualnega letenja. Tudi dejanske razmere so bile neugodne za letenje, je še zapisal preiskovalec.
