Danes komaj 18-letno dekle z vzhoda Slovenije je oktobra lani kazensko ovadilo svojega strica in krstnega botra, ki naj bi jo večkrat spolno zlorabil. Ker osumljeni živi na istem naslovu kot žrtev in njena starša, mu je sodišče za zdaj izreklo dvanajstmesečno prepoved približevanja, čemur je oporekal, češ da gre le za družinski spor in lažne obtožbe.
Moški naj bi hčerko svojega brata prvič zlorabil, ko je bila komaj v šestem razredu osnovne šole. Že takrat naj bi z njo brez njene privolitve spolno občeval. Zlorabil naj bi jo tudi ob zaključku osnovne šole, zadnjič pa poleti 2024. Takrat njenih staršev ni bilo doma, posilil pa naj bi jo med spanjem. Zaradi bolečine se je zbudila in ugotovila, da jo je stric ponovno spolno napadel. V zadnjem letu naj bi jo tudi večkrat otipaval, zaradi česar se je morala aktivno braniti pred njim. Zaradi spolnih zlorab se je žrtev znašla v hudi duševni stiski, potrebovala je tudi psihiatrično pomoč. Strica se še dodatno boji, saj je pogosto pijan in grozi. Med drugim naj bi njeni materi grozil, da ji bo prerezal vrat.
V kazenski zadevi epiloga še ni, je pa mariborsko višje sodišče že pritrdilo žrtvi, ki je predlagala prepoved približevanja za svojega strica. Sodišče mu je odredilo maksimalno, 12-mesečno prepoved približevanja po zakonu o preprečevanju nasilja v družini, na kar pa se je osumljeni pritožil. Brani se, da očitanih dejanj ni storil, da se od krsta dalje nečakinje ni dotaknil. Za nameček ji očita, da naj bi bili njeni motivi za prepoved približevanja povezani z »nerešenimi premoženjskopravnimi razmerji« z njenim očetom.
Dokumentacija potrjuje očitke
Toda mariborskih višjih sodnikov ni prepričal. Kot so v teh dneh zapisali v sklepu, je že sodišče na prvi stopnji prepričljivo pojasnilo, da osumljenemu ni verjelo. Nelogično je, da bi si žrtev očitke o spolnem nadlegovanju in nasilju izmislila zgolj zaradi reševanja solastninskih sporov med njim in njegovim bratom (njenim očetom), saj kazenska zadeva v ničemer ne vpliva na kakršna koli morebitna premoženjska vprašanja med njima. Izpoved žrtve potrjujejo ne le zapisnik o kazenski ovadbi, ampak tudi psihiatrično poročilo, obvestilo o pacientu in druga dokumentacija.
Glede na vse doslej znane dokaze, ki so jih potrebovali pri odločitvi glede prepovedi približevanja, je tudi po mnenju višjega sodišča povsem sorazmerno, da je ukrep izrečen za najdaljše obdobje 12 mesecev. Sodniki so ob tem sicer poudarili, da na prvi stopnji pri izreku prepovedi približevanja ne bi smeli upoštevati spolnih napadov izpred več let, ko je bila žrtev še v osnovni šoli, »vendar že teža spolnega nasilja, ki ga je izvajal nad njo v letu 2024, zadošča za izrek maksimalnega trajanja ukrepa v obdobju 12 mesecev«. Žrtve namreč morajo v postopku za izrek prepovedi približevanja po zakonu o preprečevanju nasilja v družini predlog podati najpozneje v šestih mesecih po nasilnem dogodku, sodišče pa lahko prepoved približevanja odredi le za nasilna ravnanja v tem obdobju.
