Organizirani kriminal v Evropi se spreminja, združbe uporabljajo drugačne taktike in orodja kot v preteklosti. Na roko jim gredo razvoj tehnologije, digitalizacija, globalne krize in sposobnost prilagajanja novim razmeram, naštevajo v Europolu. Določen kriminal cveti v času nestabilnosti, denimo goljufije v času pandemije, korupcija v vojni ali pa trgovina z ljudmi v migrantski krizi. Vse več je spletnega kriminala, saj organizirane kriminalne združbe internet izkoriščajo tako za iskanje nove delovne sile kot za različna kazniva dejanja, med drugim spolno zlorabo otrok, spletne prevare, tudi prodajo drog.

Letos že 600 primerov kriptogoljufij

Razvoj tehnologije in umetna inteligenca sta prevarantom v pomoč tudi pri spletnih goljufijah. Denimo pri generiranju glasov, ustvarjanju lažnih posnetkov, vse boljših prevodih, s katerimi tarčam lažje ukradejo njihove podatke, posledično pa denar. Na slovenski policiji so izpostavili primer lažnih videoposnetkov znanih Slovencev z lažnimi novicami o zaslužkih pri kriptoinvesticijah. Ker so posnetki še vedno razmeroma slabe kakovosti, nanje pri nas ni nasedlo veliko potencialnih žrtev. Zato pa toliko več ljudi nasede telefonskemu klicu, v katerem klicatelj v polomljeni slovenščini klicanemu obljublja neverjeten zaslužek s kriptovalutami. Slovenska policija je lani obravnavala približno 700 takih primerov, v katerih je nastalo za okoli 200 milijonov evrov škode. Spletnih goljufij je iz leta v leto več: slovenska policija je leta 2023 obravnavala okoli 1700 primerov z okoli 27 milijonov evrov škode, lani okoli 2000 primerov s skupno škodo okoli 31 milijonov evrov.

»Letos pa že do zdaj več kot 600 primerov s skupno škodo 11,7 milijona evrov,« je navedel Drago Menegalija z generalne policijske uprave (GPU). To je za devet odstotkov več primerov in za skoraj sto odstotkov več škode v primerjavi z enakim obdobjem lani. Uporaba umetne inteligence bo v prihodnje storilcem le še dodatno pomagala, saj bodo takrat nepridipravi lahko tekoče govorili slovenski jezik, pripravili še kakovostnejše posnetke ali celo v živo govorili s potencialnimi oškodovanci ter se z videoklicem predstavljali za drugo osebo, napovedujejo na slovenski policiji.

Napredek tehnologije izkoriščajo tudi tisti, ki prežijo na otroke. V Europolu kot enega najbolj problematičnih vidikov umetne inteligence izpostavljajo na tak način ustvarjene podobe spolne zlorabe, ki jih je iz dneva v dan več.

Umetno ustvarjene podobe

Napredek tehnologije izkoriščajo tudi tisti, ki prežijo na otroke. V Europolu kot enega najbolj problematičnih vidikov umetne inteligence izpostavljajo na tak način ustvarjene podobe spolne zlorabe, ki jih je iz dneva v dan več. »Slovenski kriminalisti so v svojih preiskavah že naleteli na umetno generirano gradivo, ki prikazuje spolne zlorabe otrok oziroma gole mladoletne osebe,« pojasnjujejo tudi na GPU. Take posnetke je vse težje razlikovati od tistih, na katerih so »pravi« otroci.

Storilci tehnologijo izkoriščajo tudi za lažji pristop do otrok, hkrati pa za zakritje svoje identitete in lastnih sledi. Področje spolnih zlorab otrok (prek spleta) se je tudi zaradi tega v zadnjem času spremenilo, kriminalisti se zato sproti dodatno usposabljajo. Gre za težaško in naporno delo, a se splača. Ravno pred kratkim so v Nemčiji ukinili med pedofili eno najbolj priljubljenih spletnih platform za gledanje in delitev posnetkov zlorabe otrok, pri čemer so rešili več deset mladoletnikov, storilce pa priprli.

Kriminal se spreminja tudi s tem, koga kriminalne združbe vabijo v svoje vrste in kako. Mamilarski karteli rekrutirajo, radikalizirajo in za morilce usposabljajo vse več otrok in mladoletnikov. Slovenska policija takih primerov sicer ni obravnavala.

Nasilje združb ni nov pojav

Trendi se spreminjajo tudi na področju trgovine z mamili, ki je ena najresnejših varnostnih groženj v Evropi, polovica vseh umorov je povezanih z njo, zaslužki pa so vse večji, v zadnjih letih krepko čez 30 milijard evrov na leto. Vse to kriminalne združbe dodatno spodbuja k vse brutalnejšemu obračunavanju. Spomnimo le na spopade med kavaškim in škaljarskim klanom, umor Danijela Božića leta 2019 in likvidacijo Satka Zovka novembra lani v Ljubljani. V Europolu opozarjajo, da so lahko v nasilju med tolpami »kolateralna škoda« tudi civilisti, kar se je v kakšnem primeru pouličnega nasilja v tujini že tudi izkazalo za resnično. Na slovenski policiji medtem mirijo: »Prebivalci Slovenije so varni.« Tudi zato, ker skušajo člani kriminalne združbe pritegniti čim manj pozornosti in skušajo ostati anonimni.

Brutalni umori in izginotja, povezani z nezakonitimi trgi, so tako po Evropi kot na zahodnem Balkanu prisotni že desetletja. Na GPU posebno izpostavljajo obdobje med letoma 1997 in 2003, ko so na območju Ljubljane obravnavali medsebojne uboje in umore pripadnikov kriminalnih združb in tako tovrstno nasilje tudi pri nas ni nov pojav. »Vsekakor pa so akcije mednarodnih organiziranih kriminalnih združb veliko bolj načrtovane, sofisticirane in profesionalno izvedene. Zadnji primeri kažejo tudi na brezkompromisnost izvedbe, ki nasilnim dejanjem daje poseben prizvok ne samo v javnosti, temveč tudi med samo kriminalno srenjo,« je nadalje razložil Drago Menegalija.

Sicer pa se je v zadnjih letih spremenil tudi evropski trg z drogami, v vse več državah proizvajajo nove sintetične droge, več laboratorijev za izdelavo metamfetaminov pa so odkrili tudi v Sloveniji, o čemer smo pred kratkim že pisali.

Novačenje ranljivih otrok

Kriminal se spreminja tudi s tem, koga kriminalne združbe vabijo v svoje vrste in kako. Mamilarski karteli rekrutirajo, radikalizirajo in za morilce usposabljajo vse več otrok in mladoletnikov. »So mamilarska različica otrok vojakov,« je že lani opozorila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Slovenska policija takih primerov ni obravnavala, je pa Menegalija izpostavil primere spletnega novačenja mladoletnikov v državah EU in v Skandinaviji, kjer kriminalne tolpe skozi preprodajalske mreže novačijo otroke za kriminalna dejanja tako v državi, kjer živijo, kakor tudi v okoliških.

Drago Menegalija, generalna policijska uprava: Socialni, sociološki in psihološki dejavniki ob občutku diskriminacije, fascinaciji nad nasiljem, želji po uveljavitvi in statusu ter občutku pripadnosti je samo nekaj izmed pogojev za izpostavljenost mladoletnikov organiziranim kriminalnim združbam.

 

Europol je že lani izpostavljal poročila o mladoletnih Švedih, ki po nareku kartelov tudi ubijajo, tolpe v Marseillu najstnike zaposlujejo za preprodajo mamil, kar včasih vodi do oboroženih spopadov med otroki, v pristaniščih v Antwerpnu in Rotterdamu je policija naletela na številne najstnike, ki z raztovarjanjem kokaina iz zabojnikov preživljajo celotne družine. »Zanimivi so predvsem ranljivi mladoletniki brez kriminalnega ozadja, ki so brez svetle ekonomske prihodnosti in so na tak način prisiljeni v kriminalne aktivnosti,« je še pojasnil Menegalija. In zaključil: »Socialni, sociološki in psihološki dejavniki ob občutku diskriminacije, fascinaciji nad nasiljem, želji po uveljavitvi in statusu ter občutku pripadnosti je samo nekaj izmed pogojev za izpostavljenost mladoletnikov organiziranim kriminalnim združbam.« 

Priporočamo