Lanska tragična železniška nesreča pri starem železniškem prehodu Rakitnik na progi med Postojno in Prestrankom, v kateri sta umrla dva delavca Slovenskih železnic, je dobila prvi (pred)kazenski epilog.
Vodja koprskih kriminalistov Primož Ogrinc je danes pojasnil, da je bil za nesrečo glaven človeški dejavnik. Ogrinc je potrdil, da so kazensko ovadili tri zaposlene na Slovenskih železnicah, ki jim grozi zaporna kazen do osem let zapora.
Eden od pokojnih delavcev je namreč vodilne večkrat opozoril, da progovni prometnik, ki naj bi bil odgovoren za nesrečo, ni primeren za delo. Prav tako naj bi zatajila tudi čuvaj in strojevodja vlaka, ki je trčil v delavce, ki so na progi opravljali vzdževalna dela. Po neuradnih informacijah naj bi policisti ovadili prav prometnika, čuvaja in strojevodjo, katerih odgovornost za nesrečo je pokazala že notranja preiskava pri Slovenskih železnicah.
Sistem odpovedal
Da je zatajilo več vpletenih v tragično nesrečo, smo v Dnevniku poročali že v začetku letošnjega leta.
Progovni prometnik je na elektronski signalnovarnostni napravi aktiviral dodatni varnostni element, ki onemogoča postavitev glavnega signala za dovoljeno vožnjo vlaka, dokler se to posebej ne potrdi na elektronski napravi. Šele ko je varnostni element potrjen, naprava dovoljuje postavitev zelene luči vlaku. Pred potrditvijo na napravi bi moral prometnik o prihajajočem vlaku torej dvakrat obvestiti skupino delavcev, ji izdati tako imenovani predavizo pred predvidenim odhodom vlaka in avizo, ko vlak odpelje s postaje, česar pa naj ne bi storil, čeprav je potrdil, da je. Poleg progovnega prometnika je v centru sicer tudi čuvaj, ki spremlja vožnje vlakov in obvešča čuvaje na progi.
Čuvaj se je zanašal na obvestilo prometnika
Notranja preiskava na Slovenskih železnicah je nato potrdila, da progovni prometnik delovne skupine na progi o prihajajočem vlaku ni obvestil, čeprav je na signalnovarnostni napravi dvakrat potrdil, da je to storil, sicer sploh ne bi mogel prižgati zelene luči vlaku. »Naprava je delovala pravilno. Ravnanje progovnega prometnika je nerazumljivo,« je tedaj dejal Matjaž Kranjc, direktor podjetja SŽ Infrastruktura. Krivi bi lahko bili »motilni elementi«, denimo zasebni pogovor po službenih napravah.
Posredno bi na razplet lahko vplivali še drugi udeleženci – posledice nesreče bi lahko vsaj omilili. Delno sta zatajila tudi čuvaj in strojevodja. Čuvaj se je zanašal na obvestilo progovnega prometnika, kljub temu da je imel pri sebi izvleček iz voznega reda. Čeprav je imel vlak štiri minute zamude, ni preveril, kje se nahaja. Ker pa je vlak vseeno videl – glede na konfiguracijo terena sicer prepozno –, je s svojo reakcijo verjetno preprečil še kakšno smrt.
Tudi strojevodja ni ravnal po protokolu
Neprimerno se je odzval tudi strojevodja, ki mora delovno skupino obveščati o približevanju vlaka s strojno piščalko od signalnega znaka za delovišče naprej, pa je zapiskal samo dvakrat, tretjič pa, ko je bil vlak že neposredno pri delovni skupini. Ali bi njegovo piskanje lahko preprečilo nesrečo, glede na to, da so delavci uporabljali strojno mehanizacijo, je za nazaj sicer težko presojati.
Na Slovenskih železnicah so po zaključenem nadzoru opozorili, da tudi samo delovišče »ni bilo organizirano na način, da bi bila zagotovljena optimalna varnost«.
