"Za Slovenijo lahko rečemo, da doživlja pravi kolesarsko-rekreativni bum. Lani je bil dosežen rekord pri prodaji koles, saj jih je bilo prodanih 80 tisoč, kar je trideset odstotkov več kot v letu 2020. A pogosto slišimo, da gre nekdo na kolo zato, da si bo zbistril glavo in ne bo mislil na nič. Takšno razmišljanje je povsem napačno, saj mora kolesar ves čas razmišljati s svojo glavo, poskrbeti, da je na cesti dobro viden in se nasploh zavedati, da na cesti ni sam. Še preden sploh sede na kolo, pa mora poskrbeti tudi za brezhibnost kolesa," poudarja Miroslav Cvjetičanin, novinar Motorevije, ki jo izdaja AMZS in rekreativni kolesar. Kot še opozarja, je čelada nepogrešljiva za varnost tudi pri kolesarjih starejših od 18 let, četudi ni več obvezna. Temu v prid govori podatek, da so prav poškodbe glave ene pogostejših poškodb v prometnih nesrečah, v katerih so udeleženi tudi kolesarji. "Sploh pa mnogi menijo, da je to, ko so v 5. razredu naredili kolesarski izpit, dovolj, da se vključijo v promet. A je žal tisto znanje hitro tudi pozabljeno," še opozarja Cvjetičanin.
Na kolesu vse več vinjenih in brez čelade
"Kolesarji so vsako leto udeleženi v približno 1.300 prometnih nesrečah. V zadnjih letih je sicer stanje nekoliko boljše, kljub dejstvu, da se obseg kolesarjenja močno povečuje. Število umrlih kolesarjev je bilo tako v letih 2018, 2019 in 2020 celo najmanjše v zadnjih 25 letih. Lani jih je umrlo 10, največ pa leta 2015 in sicer 14," pa izpostavlja Jože Hribar, direktor Javne agencije za varnost v prometu. Največ nesreč, v katere so vpleteni kolesarji, se zgodi v najtoplejših mesecih, največ s smrtnim izidom pa so jih zabeležili v gorenjski in osrednjeslovenski regiji. Kot še pove Hribar, so nesrečam še zlasti izpostavljeni starejši kolesarji, stari med 55 in 65 letom starosti ter tisti nad 65 let. Med najpogostejšimi vzroki pa sta neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. "Prav tako so kolesarji tisti, ki pogosteje kršijo cestnoprometne predpise," še pove Hribar.
Da je vse več kolesarjev vinjenih, je na posebni novinarski konferenci, ki so jo na začetku kolesarske sezone z namenom večje varnosti pripravili v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, poudaril tudi višji policijski inšpektor v sektorju prometne policije na Generalni policijski upravi Matjaž Leskovar: "Leta 2018 smo zaznali 110 opitih kolesarjev, leta 2020 pa kar 150. Prav tako kolesarji pogosto ne upoštevajo prometne signalizacije, vse več jih med vožnjo uporablja mobilni telefon, mnogi se vozijo tudi po zadnjih kolesih," je izpostavil Leskovar. A je na drugi strani spomnil tudi vse avtomobiliste, da so dolžni kolesarje prehitevati varno, z vsaj 1,5 metra bočnim odmikom.
Da je poseben izziv za kolesarje tudi prometna infrastruktura, pa je spomnil generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek, ki je dejal, da bi bilo za kolesa najbolj idealno imeti povsem ločene prometne površine. "Zavedamo se, da je umeščanje novih prometnih površin v obstoječ razpoložljiv prostor v mestih zelo zahtevno. Prav tako opažamo, da veliko kolesarjev, četudi imajo na razpolago kolesarsko stezo, raje uporablja cesto. Veliko je tudi težav z vzdrževanjem kolesarskih površin ter poškodbami na voziščih," poudarja Kostanjšek. Sicer pa AMZS zagotavlja pomoč na cesti tudi kolesarjem, ki se znajdejo v težavah. Še večji izziv so za mnoge uporabniki električnih koles in skirojev, katerih število se prav tako povečuje. "Tudi zato, ker jih lahko uporabljajo starejši in fizično manj pripravljeni, ki na ta način vseeno dosežejo cilj. A večji izziv kot prikolesariti v nek klanec ali hrib, se je enako varno vrniti nazaj v dolino," je spomnil Cvjetničanin.
