»Takšne ljudi je treba nositi po rokah. On je bil človek z vizijo,« si je po prvem srečanju o Japcu Jakopinu mislil Gregor Gomišček, takratni predsednik nadzornega sveta (NS) Skimarja, ki je pod svojim okriljem združeval Elan in Elan Marine. Skimar je bil v letih 2007/2008 v slabem stanju, zato je bil po Gomiškovih navedbah »vsak denar zlata vreden«. Tako si tudi niso mogli privoščiti nakupa CNC-rezkalnega stroja, za katerega so dotlej že plačali polog v višini petine celotne vrednosti, poleg tega pa bi morali zanj zgraditi še dodatno halo. Naložba se je takratnemu nadzornemu svetu zdela strašno neprimerna, iskali so možne rešitve in novega kupca. In so ga našli. Jakopin, predsednik NS in delni lastnik takratne družbe Seaway, d. o. o., je predlagal, da bi stroj odkupil, saj bi njim prišel prav. Ko bi ga Elan potreboval, bi jim za uporabo plačal. Gomiščku se je zdela ideja enkratna, saj bi bili tako vsi zadovoljni. NS Skimarja je na načelni ravni sprejel odločitev za prodajo stroja, za Gomiščka je bila s tem zadeva rešena. Nadalje je ni več spremljal. Tako ne ve, ali ga je Seaway kupil pod enakimi pogoji kot Elan ali pa s kakimi dodatnimi ugodnostmi.
Zakaj je to sploh pomembno? Tožilstvo Jakopinu namreč očita goljufijo na škodo Evropske skupnosti, ki naj bi jo v sostorilstvu storil že leta 2008. Sodeč po obtožnici iz leta 2018 je bil proračun EU oškodovan za nekaj več kot 183.000 evrov, proračun Republike Slovenije pa za dobrih 32.000 evrov. V osrčju obtožbe so štirje računi ravno glede nabave in montaže rezkalnega stroja, ki naj bi ga Seaway kupil še pred pogodbo za črpanje sredstev, račune pa naj bi na račun tega naknadno ponaredili oziroma priredili. Jakopinov odvetnik Luka Podjed je v preteklosti že večkrat opozoril na dolgotrajnost postopka in dejstvo, da do oškodovanja pri pridobitvi posojila sploh ni prišlo: »Seaway je vsa navedena sredstva z obrestmi vred vrnil že aprila 2012, pred torej skoraj trinajstimi leti.«
Nikoli na štiri oči
Gregor Gomišček je bil pred kratkim v roku desetih let glede tega zaslišan že tretjič. Pričal je, da z obtoženim o kakršnih koli evropskih sredstvih nista govorila, nič ni vedel niti o kakšni posojilni pogodbi. »Izven seje nadzornega sveta in na štiri oči se z Jakopinom o stroju nisva nikoli pogovarjala,« je Gomišček kategorično zanikal navedbe nekdanjega direktorja družbe Seaway Group Janeza Grašiča. Ta je bil v zadevi soobtožen, po sklenitvi dogovora in priznanju krivde februarja 2018 pa bil za enaki obtožbi že obsojen na pogojno kazen enajst mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Zatrdil je, da se je Jakopin sam glede vsega dogovarjal z Gomiščkom, sam pa da je na koncu le rutinsko podpisal pogodbo.
Svetovno priznani industrijski oblikovalec jadrnic je šestnajst let po očitanem kaznivem dejanju februarja krivdo zanikal: »Nisem ne goljuf ne slepar!« Zatrdil je, da ni imel stika z računi, kaj šele, da bi jih pisal. Glede njih ni niti dajal navodil bivšemu direktorju Janezu Grašiču. »On je bil edini, ki je imel korist od tega, materialnih dokazov za mojo krivdo ni,« je pred meseci zagotovil sodnici Dejani Fekonja. Prepričan je, da je Grašič lagal in spreminjal izjave, pa še, da je zaradi njegovega oškodovanja podjetja kot četrtinski lastnik izgubil tudi sam. Leta 2015 so v Seawayju ugotovili, da je Grašič napisal, potrdil in izdal sumljive račune, zaradi česar so ga ovadili. Ravno ta ovadba pa naj bi bila razlog, zakaj se je Grašič, s katerim sta dolga leta odlično sodelovala, obrnil proti njemu.
