»Medvrstniškega nasilja ne pozabiš nikoli,« pravi socialni pedagog Mitja Muršič, »živo se spominjam vseh primerov, ki sem jih doživel med odraščanjem.« Travmatično izkušnjo je v prvi polovici oktobra doživel 13-letni osnovnošolec iz Ljubljane, ki ga je napadla in pretepla skupina najstnikov, starih 14 oziroma 15 let. Oškodovanec se ni zaupal staršem, oče je za napad izvedel šele naslednji dan iz videoposnetka, ki so ga najstniki objavili na družbenem omrežju.
Še v začetku 80. let družba ni poznala koncepta medvrstniškega nasilja. »Dojemalo se je kot normalen del odraščanja, ki debeli kožo,« je spomnil Muršič. Raziskovalna skupnost se je najprej zganila na Norveškem, potem ko so javnost leta 1982 pretresli trije samomori dečkov, starih od 10 do 14 let. Bili so žrtve medvrstniškega nasilja.
Nasilje med mladimi stroka danes obravnava kot kompleksen družbeni pojav, ki negativno vpliva na vso vrstniško skupnost in družinsko življenje. »Pri medvrstniškem nasilju smo vsi prizadeti in oškodovani. Zato je njegovo omejevanje naša skupna odgovornost,« je izpostavil Muršič, ki je zaposlen v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor.
Prijaviti je treba vsak obravnavan primer
Po podatkih iz tujine se z medvrstniškim nasiljem v šolah soočijo trije od štirih učencev. V srednjih šolah je delež podoben. »Medvrstniško nasilje je v Sloveniji pereč problem,« ugotavlja Jože Ruparčič, namestnik varuha človekovih pravic. Do tovrstnega nasilja je treba vzpostaviti ničelno toleranco. Treba se je odzvati na vsak zaznan primer, žrtvi je treba prisluhniti in jo zaščititi, sicer ji bomo povzročili dodatno stisko. »Nasilje je treba nemudoma prijaviti pristojnim organom, tudi policiji. Ničesar ne smemo pomesti pod preprogo. To velja tudi za šolski prostor,« je Ruparčič rekel na posvetu Mladi in kriminal, ki ga je organizirala Policijska uprava Maribor.
Pojavnost medvrstniškega nasilja pogosto zraste v času korenitih družbenih sprememb. V odraščanje današnje mladine se je negativno zarezala epidemija covida-19. Vendar so se duševne stiske mladostnikov začele poglabljati tudi že pred pandemijo, je opomnila Hojka Gregorič Kumperščak, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije iz UKC Maribor. V Združenem kraljestvu so že pred pandemijo zaznali 64-odstotno povečanje duševnih motenj med mladostniki, kar 200-odstotno povečanje je doživela pojavnost vedenjskih motenj. »Podatki iz Slovenije med letoma 2008 in 2015 so primerljivi. V tem obdobju smo zaznali 70-odstotni porast prvih obiskov v bolnišnicah,« je spomnila pedopsihiatrinja.
V prvih dveh valovih epidemije so bile šole večino časa zaprte. Žrtve medvrstniškega nasilja so tedaj doživele nekaj olajšanja. A problem zanje ni izginil, precejšnji delež nasilnega vedenja se je namreč preselil v kibernetični prostor, v katerem otroci in mladostniki danes preživljajo bistveno več časa kot pred covidom-19.
S spletnim nasiljem se je srečalo že okoli 55 odstotkov slovenskih dijakov in do 10 odstotkov slovenskih osnovnošolcev, izhaja iz preliminarnih podatkov raziskave, ki jo je opravil Miha Dvojmoč, profesor na mariborski fakulteti za varnostne vede. »Tradicionalni način zlorabe premoči in kibernetsko nasilje sta tesno prepletena. Nasilje se začne na šoli, nato se nadaljuje na spletu in se potem vrne v 'realnost',« je na posvetu razložil socialni pedagog Mitja Muršič.
Obljube so nepremišljene in zavajajoče
Po njegovem prepričanju je nasilje med mladimi opozorilno znamenje za vso družbo, kot kanarček v premogovniku. Ustreznega alarmnega sistema v Sloveniji ni. »Nimamo poglobljenega vpogleda v problematiko medvrstniškega nasilja, nimamo celostnih, dolgoročno zastavljenih nacionalnih raziskav,« je kritičen Muršič. Kar je strokovnega na voljo, ne vzbuja optimizma. Denimo raziskava Mladina 2020, iz katere izhaja, da so mladi v Sloveniji postali bolj črnogledi, nezaupljivi in nezadovoljni. Četrtini vprašanih je bilo nasilje legitimno, če gre za višje cilje.
Ampak medvrstniško nasilje niso zgolj kazniva dejanja, večina tega nasilja poteka v nekriminalnih oblikah. Mladi so zelo ustvarjalni pri tem, kako zlorabljajo svojo premoč nad vrstniki, njihovega početja odrasli pogosto ne zaznajo. Zato je pomembno, da jim otroci in mladostniki zaupajo, kadar so priča medvrstniškemu nasilju. »Obveščanje odraslih je pogumno in pomembno dejanje, to ni tožarjenje. Ko se nam zaupajo, se moramo odzvati, pri čemer se ne sme razplesti tako, da dobijo vpleteni občutek, da se nič ni zgodilo,« je opozoril Muršič.
Ruparčič je dal še en nasvet: »Medvrstniškega nasilja ne smemo minimizirati in ga primerjati z našimi preteklimi izkušnjami. Poleg tega žrtvi ne smemo obljubljati, da se ji to ne bo več zgodilo, ker bomo prihodnje poskuse nasilja preprečili. Na številne dejavnike nimamo vpliva, zato so takšne obljube nepremišljene in zavajajoče.«
Kar se ljubljanskega primera mladoletniškega nasilništva tiče, je policiji uspelo identificirati in zaslišati vse štiri mladoletne osumljence, opravila je tudi pogovor s starši oškodovanca in več razgovorov z osebami, ki so podale koristne informacije o obravnavanem dogodku. »O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo in tudi center za socialno delo. Žrtvi smo ponudili ustrezno pomoč, izvedeni so bili tudi ukrepi za njeno zaščito, da se takšno nedopustno dejanje ne bi ponovilo,« so sporočili v Policijski upravi Ljubljana. Policisti so na roditeljskem sestanku predstavili sprejete ukrepe, šola pa bo izpeljala predavanje na temo nenasilnega komuniciranja.
