Mladenič z nožema v rokah in vizirjem, poveznjenim čez obraz, je sredi marca na ljubljanskem Bavarskem dvoru povzročil velik preplah. Da bi odložil nevarno orodje, so se policisti z njim pogajali dobro uro, k temu, da je naposled to le storil, pa je odločilno prispeval prihod njegovega očeta. Triindvajsetletnega Petra Kobala so po aretaciji predali reševalcem, ki so ga odpeljali v zdravniško oskrbo. Včeraj sta ga pravosodna policista s forenzičnega oddelka mariborske psihiatrije pospremila pred ljubljanskega okrožnega sodnika Roka Kobala. Tožilstvo mu v zvezi z omenjenim incidentom očita kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ki opravlja naloge varnosti. Ljubljančan, še povsem deškega videza, je imel ves čas vklenjene tako roke kot noge.
Tožilka Maja Ulčar je najprej prebrala obtožbo, v kateri piše, da so se 13. marca popoldne policisti odzvali na klic občana, da sredi Slovenske ceste stoji moški z nožema v rokah in vpije, da bo vse zaklal. Ko so prišli na Bavarski dvor, je bil res tam. Ukazali so mu, naj kuhinjska noža, dolga sta bila 34 centimetrov, izpusti, vendar ni ubogal. Nobenemu ukazu ni sledil, tudi ko so ga opozorili, da bodo uporabili prisilna sredstva. Nasprotno, z nožema, ki ju je držal v pripravljenosti za napad, se je začel približevati policistoma, tako da sta se morala umakniti. V nekem trenutku se je proti policistom zapodil. Eden od njih je poskušal uporabiti paralizator, a ni bilo nobenega učinka. Potem so mu poskušali izbiti noža s palico, spet neuspešno. Več jih je uporabilo plinski razpršilec, vendar ni učinkoval, ker je imel Kobal čez obraz poveznjen vizir. Ko je po kakšni uri prišel njegov oče, se je vendarle dal prepričati in noža izpustil. Sicer je takrat vzel en nož, ki ga je imel zataknjenega za pas, a se je predal. Psihiatrični sodni izvedenec dr. Peter Pregelj je ocenil, da je bila v tistem času njegova sposobnost razumeti posledice svojih ravnanj in jih nadzorovati bistveno zmanjšana. In sicer zaradi paranoidne osebnostne motnje, aspergerjevega sindroma in prilagoditvene osebnostne motnje.
Čim prej s pripornega oddelka
Tožilka je za primer priznanja krivde predlagala leto in pol zapora, vendar v obliki obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu. Zaporno kazen bi torej prestajal tam, kjer biva zdaj, na psihiatrični kliniki mariborskega univerzitetnega kliničnega centra. »Kar mi očita tožilstvo, priznam,« je nato sodniku dejal obtoženi, sicer vseskozi zelo umirjen in spoštljiv. Zagnano mu je odgovarjal z »ja«, ko ga je vprašal, ali razume posledice priznanja (da ga ne more več preklicati) in ali priznava prostovoljno, brez pritiskov. Odločno je tudi potrdil, da se je vse zgodilo natanko tako, kot piše v obtožnici. Videti je bilo, da si res želi, da se postopek čim prej konča. To je že prej povedala tudi zagovornica Katja Šorli Peternel. Dejala je, da je z njim v rednih tedenskih telefonskih stikih, da je bivanje na forenzičnem oddelku dobro sprejel in da se mu je stanje izboljšalo ter »ni več tako na tleh«. Po njenih besedah si želi, da se vse skupaj čim prej zaključi, ker si želi s pripornega oddelka na oddelek, kjer bo imel nekoliko več svobode.
Zato je bil razočaran, ko je sodnik odločil, da naroka za izrek kazenske sankcije še ne bo opravil. »Pa če si to res želim ...« je rekel sodniku, a je ta odvrnil, da bi rad pred izrekom kazni zaslišal psihiatra Preglja, ki ga bo pred tem seznanil s potekom zdravljenja v Mariboru. Pregelj naj bi sicer po neuradnih podatkih ocenil, da lahko Kobal kaznivo dejanje spet ponovi. Dvakrat je bil že obsojen, zaradi nasilja v družini in zaradi preprečitve uradnega dejanja. Pred štirimi leti je imel namreč v Šiški podoben izpad: policisti so prejeli klic, da grozi z nožema, ko so prišli na kraj, pa je začel zamahovati tudi proti njim. A so ga uspešno razorožili. Tudi takrat so ga predali v zdravstveno oskrbo.
Narok za izrek kazenske sankcije z zaslišanjem obtoženega, njegove mame, socialne delavke in psihiatra bo 23. avgusta.
