Aleš Zupančič je bil januarja lani na ljubljanskem sodišču zaradi trgovanja z drogo obsojen na dvanajst let in šest mesecev zapora. Ker pa so ga leta 2018 na sodišču v Celju (tudi zaradi droge) obsodili na dve leti zapora, so mu izrekli enotnih 14 let in štiri mesece. S sodbo sta bila nezadovoljna tako obramba kot tožilstvo in včeraj sta vsak svojo pritožbo predstavila senatu ljubljanskega višjega sodišča, ki ga je vodila Mateja Lužovec. Zagovornika Aleksander Ciril Kožar in Peter Prus Pipuš sta se zavzela za razveljavitev sodbe in novo sojenje pred spremenjenim senatom, tožilec dr. Boštjan Valenčič pa za zvišanje enotne kazni na 16 let in deset mesecev. Odločitev višjega sodišča bodo stranke dobile po pošti, Zupančič v zapor na Dobu. V Ljubljano ga pravosodni policisti včeraj niso pripeljali, sejo je spremljal prek videokonferenčne povezave.
Senat pod vodstvom sodnika Srečka Škerbca je v začetku lanskega leta Zupančiča prepoznal kot vodjo hudodelske združbe, ki se je od septembra 2017 do aretacij januarja 2020 na območju Slovenije, Hrvaške in Avstrije ukvarjala s preprodajo droge in s tem zaslužila najmanj 1,3 milijona evrov. Koordiniral naj bi štiri poglavitne kriminalne dejavnosti. Prvo je predstavljala prodaja ekstazija (MDMA), konoplje, rastline in smole, ter hašiša. Prav tako naj bi z ladijskimi zabojniki iz Ekvadorja v Luko Koper tihotapila kokain, iz Iraka dobavljala heroin in v obratu v Cerkljah na Gorenjskem sama proizvajala amfetamin.
Šlo je torej za večjo združbo, pravnomočna obtožnica je je kazniva dejanja očitala 35 ljudem. Enaindvajset jih je očitke priznalo na predobravnavnem naroku ali pa so že prej s tožilstvom podpisali sporazum o priznanju krivde. »Klasično« sojenje je torej potekalo zoper 14 obtoženih. Kot je pojasnila sodnica poročevalka dr. Alja Kratovac, so jim do 50. obravnave sodili skupaj, do takrat se je sodni spis odebelil na 75.000 strani. Potem pa so morali postopek zoper Zupančiča izločiti zaradi zdravstvenih težav obtoženega in zagovornice. Sojenje večji skupini se je končalo julija 2022; obsojenih je bilo osem (najvišji kazni sta znašali sedem let in pol zapora). Tudi njihovim pritožbam so včeraj, sicer v ločenem naroku, prisluhnile višje sodnice.
Brez premoženja
Obramba Zupančiča in tudi ostalih je od vsega začetka trdila, da obtožba temelji na nezakonitih dokazih oziroma da je policija prikrite preiskovalne ukrepe (tajno opazovanje, nadzor elektronskih komunikacij, prisluškovanje, delovanje tajnih policijskih delavcev in tako dalje) izvajala brez zakonitih sodnih odredb. To sta včeraj ponovila tudi zagovornika Kožar in Prus Pipuš. »Kriminalisti so opravljali prikrite preiskovalne ukrepe, še preden so bile izdane odredbe. Ponarejali so uradne zaznamke, pred sodiščem lagali, zlorabljali pooblastila... Če policija ne bi napeljevala k nakupu droge, se prodaja sploh ne bi dogajala,« pa je našteval Zupančič. Tožilstvo ni predložilo dovolj dokazov, da bi bi sodba vzdržala, je dejal in navajal besede dr. Ernesta Petriča iz ene od TV oddaj Tarča, da mora biti vsaka sodba »vodotesna«. Konkretna pa je po obtoženčevih besedah preveč »luknjasta«.
Zagovornika sta še izpostavila, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo več dokaznih predlogov obrambe in da ni želelo zaslišati prič, ki bi potrdile nezakonito delovanje policije. In še, da so kriminalisti nezakonito nadzorovali Zupančičevo bivališče in pregledovali njegove osebne podatke in evidence in tako dalje. Izrečena kazen pa da močno odstopa od ustaljene sodne prakse. Po prvostopenjski sodbi mora Zupančič plačati 50.000 evrov denarne kazni in vrniti okoli 150.000 evrov nezakonito pridobljenega denarja. Zagovornika sta izjavila, da je obtoženi brezposeln, brez premoženja, da mora preživljati nezaposleno partnerko in torej denarne kazni ne more poravnati. Tožilec pa ne dvomi, da bi mu morali izreči daljšo zaporno kazen. Po njegovih besedah je združba z Zupančičem na čelu delovala sofisticirano, sistematično, daljše obdobje, na mednarodni ravni. Vanjo je bil vpet tudi v času, ko je prestajal kazen v obliki tako imenovanega vikend zapora.
