Sedemnajstletni Jordan DeMay iz Michigana si je marca lani vzel življenje. Le šest ur pred tem je ugotovil, da je bil žrtev prevare. Trije Nigerijci so vdrli v uporabniški račun nekega dekleta in se nato v njenem imenu pogovarjali z njim ter ga pripravili do tega, da jim je poslal svoje gole fotografije. Končalo se je tako, da so mu zagrozili z javno objavo fotografij, če jim ne nakaže denarja. S prvim nakazilom nekaj sto dolarjev se niso zadovoljili, hoteli so več. Najstnik ni zdržal pritiska … Agentom FBI je uspelo izslediti dva osumljenca, 22-letnega Samuela Ogoshija in njegovega dve leti mlajšega brata Samsona, ki sta od avgusta letos v priporu v ZDA. Obtožena sta sodelovanja v mednarodni operaciji, v kateri sta več kot sto žrtev izsiljevala z njihovimi intimnimi posnetki. Poleg kaznivega dejanja zlorabe mladoletnika v spolne namene starejšemu od mladeničev očitajo še spolno izkoriščanje, ki se je končalo s smrtjo, zaradi česar bi lahko pristal v zaporu do konca življenja.
Primerov več kot prijav
Žrtve izsiljevanja z intimnimi, golimi posnetki (angleško sextortion) obstajajo tudi v Sloveniji. Tarče so največkrat odrasli moški, navajajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, na generalni policijski upravi (GPU) pa opozarjajo, da so lahko žrtve vseh spolov in starosti: »Glede na uporabnike družbenih omrežij so bolj izpostavljeni mladostniki.«
Potek je hiter, koraki storilcev predvidljivi, saj je njihov osnovni cilj čim hitrejši začetek izsiljevanja. »Prevzamejo vlogo mlade privlačne ženske, izberejo izzivalno profilno fotografijo in tarčo ter začnejo pogovor. S koketiranjem vzpostavijo osebni odnos, žrtev skušajo čim prej pripraviti do deljenja osebnih podatkov in intimnih fotografij,« opisujejo postopek, ki običajno poteka na katerem od družbenih omrežij. Nič čudnega ni, če lepo dekle pošlje kakšno svojo golo fotografijo in nato enako zahteva od sogovornika. »Kmalu zatem, ko storilci prejmejo posnetek ali fotografije, začnejo žrtev izsiljevati. Grozijo, da jih bodo posredovali družini, šefu, prijateljem, če ta ne bi nakazala denarja,« dodajajo. Gre za različno visoke vsote, od nekaj sto do več tisoč evrov.
V SI-CERT so letos prejeli 21 prijav takega izsiljevanja, lani 97, leta 2021 pa 126. Zadnji dve leti sta po statistiki izstopali v primerjavi s prejšnjimi, kar bi lahko pripisali »koronskemu« letu, ko je večina ljudi prebila za računalniki več časa kot prej. Na GPU, kjer zbirajo statistiko kaznivih dejanj izsiljevanja, v zadnjih letih niso zaznali povečanja števila prijav. Primerov izsiljevanj je skoraj gotovo več kot dejanskih prijav, saj mnogi zaradi sramu o izsiljevanju ne spregovorijo. Po navedbah Jasmine Mešić iz SI-CERT je iskanje storilcev izjemno oteženo, saj terja mednarodni pregon: »Po naših izkušnjah storilci povečini prihajajo iz afriških držav.« Na GPU dodajajo, da težavo pri odkrivanju nepridipravov predstavlja prav tehnologija, ki jim omogoča relativno visoko mero zaščite pred odkritjem ali izsleditvijo. V na začetku opisanem primeru iz Michigana so imeli organi oblasti srečo, saj so po navedbah agenta FBI Devina Kowalskega osumljence odkrili s sledenjem digitalnih odtisov oziroma sledi denarja, ki so ga žrtve nakazovale. Storilci tovrstnih prevar mnogokrat izvirajo iz kake afriške ali azijske države, poudarjajo v FBI, iz leta v leto pa je več prijav mladoletnih žrtev. Nekatere iz sramu naredijo samomor.
Več kot milijarda evrov odškodnine
A niso samo neznanci tisti, ki posamezniku zagrenijo življenje. Včasih je še huje, če to stori nekdo, ki je bil žrtvi nekoč blizu. Govorimo o tako imenovani pornografiji iz maščevanja (revenge porn), pri čemer se nekdo bivšemu partnerju maščuje tako, da na spletu objavi njegove gole fotografije, po možnosti pa nanje opozori še družino, sodelavce, prijatelje. Včasih jih (brez dovoljenja!) deli še na pornografskih straneh. Decembra predlani smo poročali o moškem, ki je po Kopru raznašal letake z intimno fotografijo nekdanje partnerice. Zatikal jih je za vozila in z njimi polnil nabiralnike. Če gre pri sextortionu za izsiljevanje iz koristoljubja, je tukaj osnovni cilj maščevanje. Policija je lani obravnavala pet takih primerov (vse žrtve so bile ženske), predlani devet (od tega sedem žrtev žensk), leta 2020 pa dvanajst, pri čemer je bilo deset žrtev ženskega spola. Statistika torej kaže, da so ženske večkrat žrtve takega kaznivega dejanja kot moški. Pred dnevi so na osem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let obsodili 39-letnega moškega iz Dalmacije, ki je po ločitvi mačehi bivše žene poslal eksplicitni video njunega spolnega odnosa. Plačati je moral še sto evrov kazni.
Še več zadoščenja je po koncu sodnega postopka dobila Teksašanka, partner katere je po razpadu zveze na pornografskih straneh in družbenih omrežjih objavil njene intimne fotografije, na njih pa označil še njeno družino, prijatelje in delodajalca. »Do konca življenja se boš trudila zbrisati te podobe s spleta. In ne bo ti uspelo. Kogar koli boš v prihodnosti srečala, bo šel iskat te podobe. Pa srečen lov!« jo je mučil še prek sporočil. Zaradi tovrstnega nadlegovanja in javnega sramotenja je ženska razmišljala celo o samomoru. Ker se policija na večkratne prijave ni odzvala, je vložila civilno tožbo zaradi psihološke in spolne zlorabe ter družinskega nasilja. Zmagala je. Porota ji je dodelila 1,1 milijarde evrov odškodnine, bo pa končni znesek zagotovo precej nižji. Najpomembneje zanjo je, da si je s tem povrnila dobro ime ter da je njen nekdanji partner kaznovan. Raziskava je pokazala, da so tarče največkrat ženske med 18. in 29. letom. V slovenski generalni policijski upravi težko ocenjujejo, koliko takih kaznivih dejanj ni prijavljenih: »Žrtve se za prijavo težko odločajo, saj se zavedajo, da bodo s tem še naprej izpostavljene postopkom, s katerimi si na neki način podaljšujejo občutke nemoči, diskreditacije, neprijetnega občutka, jeze in sramu.«
Težaven izbris fotografij s spleta
Posnetki v tovrstni primerih res nastanejo s privolitvijo, njihova delitev pa ne, zato je pregon mogoč. Ravno zato mora žrtev zadevo prijaviti policiji, ta pa ga lahko po kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov (z dodatno okoliščino povzročitve hujše prizadetosti) preganja zaradi objave posnetkov seksualne vsebine brez privolitve, za kar je zadolžena kazen od treh mesecev do treh let zapora. Dodatno težavo pri obeh v članku obravnavanih kaznivih dejanjih predstavlja izbris fotografij s spleta. Še posebno s pornografskih strani. »To je tako kot z zobno pasto – ko jo enkrat iztisnete iz tube, jo je zelo težko spraviti nazaj vanjo,« je pred časom za Dnevnik težavno situacijo nazorno opisal vodja SI-CERT Gorazd Božič. Fotografije namreč uporabniki z vsega sveta tudi zelo hitro kopirajo, zato se lahko pojavijo na drugih straneh, posledično pa se lahko razširijo hitro kot ogenj. Žrtve lahko na spletnih družbenih omrežjih zahtevajo izbris oziroma umik materiala, na voljo pa imajo tudi spletno stran stopncii.org, prek katere lahko nekaterim večjim spletnim portalom vnaprej (že v fazi groženj) sporočijo, katerih posnetkov ne želijo objavljenih.
