V Dnevniku smo pred kratkim pisali o anomaliji, zaradi katere je predsednik celjskega višjega sodišča Branko Avbreht predlagal ministrstvu za pravosodje in sodnemu svetu, da se iz 71. člena zakona o sodiščih črta določilo, ki razporeditev okrajnih sodnikov na okrožna sodišča omejuje na zgolj tri leta. Omenjeni rok pa ni podaljšljiv. Naš vir pa nas je po objavi opozoril, da to ni problem vseh slovenskih okrožnih sodiščih, temveč naj bi zakon kršili zgolj v Celju, kjer je čez rok delalo kar deset okrajnih sodnic. Poleg treh kazenskih še po dve na pravdnem in na družinskem in tri na gospodarskem oddelku.
Na vseh drugih sodiščih so zakonski rok spoštovali in okrajne sodnike pravočasno razporedili nazaj in objavili nov razpis, če so jih še potrebovali, ponekod pa okrajnih sodnikov na okrožnih sodiščih niti niso potrebovali. Le z novomeškega okrožnega sodišča so nam odgovorili, da imajo eno okrajno sodnico, ki dela kot okrožna dlje od treh let, a se je njeno delo s 1. oktobrom prav tako končalo.
Vrhovno sodišče bi ukinilo časovno omejitev
Dve okrajni sodnici s Celjskega sta zaradi tega vložili celo tožbo na upravno sodišče, ki jima je pritrdilo, da so pravzaprav delale nezakonito. Direktorica celjskega okrožnega sodišča Ksenija Ručigaj je na vprašanje, ali to drži, odgovorila, da je sodišče eni od okrajnih sodnic res odpravilo odločbo o nadaljnji razporeditvi na okrožno sodišče in določitvi plače. »Sicer pa sodnica letnega razporeda, s katerim je bila razporejena na okrožno sodišče, ni izpodbijala,« je zapisala. V Celju so torej rok podaljšali v dobri veri, da bi sodnice lahko končale primere, ki so jim bili dodeljeni, potem pa se je zadeva nepričakovano zapletla. Poročali smo že, da zaradi tega na celjskem sodišču padajo celo precej odmevni primeri. Tako je višje sodišče razveljavilo sodbo Branku Mrkuni, ki so mu sodili zaradi ugrabitve. Razlog: bistvena kršitev kazenskega postopka. Mrkunu je sodila sodnica, ki mu po zakonu ne bi smela več. Podoben je bil zaplet ob sojenju domnevnemu celjskemu roparju Anžetu Jelenu, ki mu je začela soditi sodnica, ki je potem morala nazaj na okrajno sodišče, zdaj primer vodi že tretja sodnica.
Črtanje časovne omejitve razporeditve okrajnih sodnikov na okrožna sodišča pa predlaga tudi vrhovno sodišče, ki je o tem že obvestilo tudi ministrstvo za pravosodje. »Obenem pa se zavzemamo za čimprejšnjo ureditev položaja enovitega sodnika, kjer se vprašanja časovnih omejitev sploh ne bi več pojavljala,« odgovarja Romana Ciko Hočevar z vrhovnega sodišča.
Sodni svet o različnih stališčih
Da je omenjena problematika zelo pomembna in odpira različna, tako za položaj sodnikov kot za pravno varnost pomembna vprašanja, se strinja tudi predsednik sodnega sveta dr. Erik Kerševan. Poudarja, da gre po eni strani za vprašanje nagrajevanja sodnikov, ki je pomembno za kvaliteto neodvisnosti posameznega sodnika, po drugi pa vprašanje zakonitega sodnika v posameznih sodnih postopkih, zato je to že nekaj časa predmet obravnave na sodnem svetu, ki je za to pristojen, a epiloga še ni. Kot je še pojasnil, so od predsednika celjskega višjega sodišča pridobili poročilo o morebitnih kršitev v zvezi z dodelitvami sodnikov na konkretnem sodnem okrožju. Na zadnji, 25. seji, pa je sodni svet sklenil, da obravnavo zadeve preloži do odločitve vrhovnega sodišča o predlogih za dopustitev revizije v zvezi s sodbama upravnega sodišča.
»Trenutno je torej odprto vprašanje pravilne razlage četrtega in petega odstavka 71. člena zakona o sodiščih, ki za izenačevanje obremenitev sodišč na območju posameznega okrožja dopušča razporejanje sodnikov okrajnih sodišč na delo na okrožna sodišča. Ministrstvo za pravosodje je podalo stališče, da razporejanje okrajnih sodnikov po navedenem določilu po preteku treh let ni več mogoče. Obstajajo pa tudi stališča, ki imajo strokovne argumente in opozarjajo na to, da bi bilo mogoče to določilo ustavno skladno razlagati tudi drugače, in sicer, da je ob soglasju okrajnega sodnika razporeditev na okrožno sodišče mogoče podaljšati tudi po preteku treh let, s čimer princip zakonitega sodnika ne bi mogel biti kršen,« odgovarja Kerševan. Ko bodo v zvezi s tem prejeli odločitev vrhovnega sodišča, pa bodo o zadevi tudi oni presojali še enkrat.
