Na štajerske policiste se je obrnila oškodovanka, ki se je odzvala na spletni oglas in nato po navodilih za zdaj še neznanega storilca namestila spletno aplikacijo, s katero je goljufom omogočila dostop do spletne banke. Goljufi so ji izpraznili račun, tako da je praktično čez noč ostala brez skoraj 40.000 evrov prihrankov.
Kot smo izvedeli, naj bi se tokratni sporni oglas, za katerim so se skrivali goljufi, nanašal na pomoč pri vračilu kreditov, zelo pogosti pa so tudi oglasi, ki ponujajo zaslužek s kriptovalutami. Nekateri oglasi vsebujejo tudi vsebine, ki spominjajo na novinarske prispevke (o bajnih zaslužkih), vendar gre za vizualno prirejene lažne vsebine.
Želijo vzpostaviti nadzor nad telefonom ali računalnikom
Če na drugi strani zaslutijo interes, so goljufi v nekaterih primerih pripravljeni na račun žrtve sprva nakazati tudi manjše zneske, vse zato, da bi dajali vtis resnega podjetja oziroma poslovnega partnerja. S potencialnimi oškodovanci prav tako neposredno komunicirajo prek sporočil ali telefonskega klica, nato pa skušajo doseči nakazilo denarja ali priti do podatkov, s pomočjo katerih lahko pridejo do bančnih računov oškodovancev. V zadnjem času poskušajo oškodovance tudi prepričati, naj na mobilni telefon ali računalnik namestijo aplikacijo, s pomočjo katere nato dobijo dostop do vseh aktivnostih na telefonu ali računalniku. Posledično lahko vstopijo tudi v mobilno ali spletno banko in sredstva prenakažejo na druge račune – navadno prek računov posrednikov, do katerih so prav tako prišli s pomočjo prevare. V tem primeru obstaja precejšnja nevarnost, da goljufi popolnoma izpraznijo bančni, pa tudi varčevalni račun uporabnikov spletnih bank, pri čemer policisti beležijo škodo tudi v deset- in stotisočih evrov.
Leta 2022 so slovenski policisti obravnavali 236 investicijskih goljufij s skupno škodo 8,8 milijona evrov, lani se je število prijav povzpelo čez 500, škoda pa na okoli 13 milijonov evrov. Število goljufij narašča tudi letos.
Ko jih odslovijo, postanejo žaljivi
Za nameček goljufi postajajo vedno bolj iznajdljivi pri prepričevanju, da gre za kredibilne posle. S pomočjo tako imenovanega spoofinga se na telefonu prikaže druga, slovenska telefonska številka, in ne številka, s katere dejansko prihaja klic. Od leta 2023 dalje pa glas na drugi strani tudi pogosto ne govori več v angleškem, temveč v slovenskem jeziku – navadno z zelo izrazitim ruskim oziroma vzhodnoevropskim naglasom.
Nenavadno pri tovrstnih klicih je tudi to, da klicatelji neredko postanejo žaljivi in vulgarni, kadar ljudje prepoznajo, da gre za goljufijo, in jih odslovijo.
Ko se je ena izmed naših sogovornic goljufa poskušala znebiti z zahtevo, naj vse njene kontaktne podatke izbriše, in ga vprašala, kje je sploh dobil njeno telefonsko številko, ji je zabrusil, da na seznamu slovenskih prostitutk. Drugega našega sogovornika pa so po tem, ko jih je odslovil, zasuli s klici z različnih telefonskih številk, tako da telefona praktično ni mogel uporabljati. Nazadnje se jih je znebil šele tako, da je za pol ure vklopil letalski način delovanja telefona.
