Policijske sile po Evropi že dlje časa opozarjajo na izkoriščanje otrok kokainskih kartelov v zahodni Evropi. Zdaj je obsežna preiskava britanskega časnika Guardian pokazala, kako so na stotine najranljivejših iz afriških držav prisilno mobilizirali, da bi tako dobili delovno silo za vse bolj rastoč, okoli dvanajst milijard evrov vreden trg. Najhuje naj bi bilo v večjih mestih, kot sta Bruselj in Pariz, naslednji na vrsti pa bi bil lahko London. Britanska policija je tam namreč v zadnjem času iz krempljev nepridipravov rešila več otrok, ki so jih mučili. Otroci brez spremstva iz Maroka, Alžirije in drugih afriških držav bežijo boljšemu življenju naproti, namesto tega pa pristanejo v peklu. Nadzirali naj bi jih z brutalnimi taktikami, med drugim z mučenjem in spolnim nasiljem oziroma posilstvi. Takšna je tudi kazen za premalo prodanih drog, je še pokazala Guardianova raziskava.
Brutalna maroška mafija
O konkretnih primerih izkoriščanja na stotine severnoafriških mladoletnikov, ki so jih kriminalne združbe rekrutirale za prodajo mamil, so v preteklosti že govorili na Švedskem, Nizozemskem, v Belgiji, Španiji in Franciji. Številka pa bi lahko bila še mnogo mnogo višja. »Na tisoče mladoletnikov brez spremstva vsako leto prečka mejo EU in izgine brez sledu. Številne med njimi ujamejo kriminalne združbe in jih izkoriščajo,« so v Europolu citirali dokument belgijske policije. V mednarodnem projektu Izgubljeni v Evropi, v katerem preiskovalni novinarji raziskujejo ravno izginotja in ugrabitve mladoletnih migrantov, so prišli do pretresljivega zaključka, da je med letoma 2021 in 2023 po prihodu v Evropo izginilo 51.433 otrok. Marsikateri od njih bi lahko pristal v tolpi.
»V EU imamo neusahljiv, poceni vir ljudi iz Afrike,« realnosti ne olepšuje Eric Garbar, vodja oddelka za tihotapljenje in trgovino z ljudmi pri belgijski zvezni policiji. Za maroške in alžirske migrante so najnevarnejše organizirane kriminalne tolpe. Največjo grožnjo jim predstavlja maroška mafija oziroma Mocro Maffia, katere člani se zavedajo ranljivosti teh otrok, mladoletnike pa naj bi novačila prek spletnih družbenih omrežij z obljubami o boljšem življenju. Obstajali naj bi dokazi, da organizacije otroke v Evropo tihotapijo iz njihovih domovin z namenom, da jih vključijo v trgovino z drogo. Gre za nekakšno »združenje« kriminalnih tolp oziroma kartelov, ki evropski črni trg zalaga s kokainom. Združba je aktivna že vse od 90. let prejšnjega stoletja, največ njenih članov je Belgijcev in Nizozemcev s koreninami v Maroku. Imajo neposredno povezavo z južnoameriškimi proizvajalci droge, posebno s kolumbijskimi in mehiškimi karteli. Dejavni pa so tudi v belgijskem pristanišču Antwerpen, zadnje čase glavni vstopni točki za drogo v Evropo. Mocro Maffia slovi po brutalnosti. Njeni člani so grozili belgijskemu pravosodnemu ministru, na Nizozemskem pa prestolonaslednici. Februarja letos so na dosmrtno zaporno kazen zaradi serije umorov obsodili 46-letnega Ridouana Taghija, zloglasnega narkokralja in domnevnega vodjo mednarodne kriminalne organizacije. Poleg njega je bilo na zaporno kazen obsojenih še šestnajst njegovih podrejenih.
Otroci s kalašnikovkami
Mamila in z njimi povezani dobički so pomemben prihodek organiziranega kriminala v Evropi, na trgu se preproda za okoli 31 milijard evrov drog na leto – največ marihuane in kokaina. Po navedbah evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson je kar polovica umorov na stari celini povezana s trgovino z mamili. Še huje je, o čemer smo v preteklosti že pisali, da karteli rekrutirajo, radikalizirajo in na neki način za morilce usposabljajo vse več otrok in mladoletnikov. »So mamilarska različica otrok vojakov,« je opozorila. O mladih, ki so na plačilni listi kartelov, so pisali tudi že v poročilih Evropskega policijskega urada (Europol). Tolpe v Marseillu najstnike zaposlujejo za preprodajo mamil, kar včasih vodi do oboroženih spopadov med otroki. »Drugi druge pobijajo s kalašnikovkami,« so poudarili. V pristaniščih v Antwerpnu in Rotterdamu je policija naletela na številne najstnike, ki z raztovarjanjem kokaina iz zabojnikov preživljajo celotne družine. Najbolj na udaru za rekrutiranje so tako najrevnejši in s tem najranljivejši otroci.
