Težko najdeš veliko globalno podjetje, ki vsako leto ustvari za desettisoče ton odpadkov, ki ne bi v svoje kampanje "greenwashinga" oziroma "zelenega zavajanja" vključilo tudi sajenja novih dreves. Drevesa niso nič kriva, saj so res sposobna absorbirati ogromne količine ogljikovega dioksida, ponujajo bivališče živalim, ljudem nudijo senco, tudi sicer pa pomagajo, da so vročinski valovi manj ekstremni. Žal pa eno zasajeno drevo ne pomeni, da je izginil tudi tisti telefon, televizor ali hladilnik, ki smo ga odvrgli na smetišče.
Znanstvenike ob tem že nekaj časa zanima, koliko ogljika lahko dejansko absorbirajo drevesa na Zemlji. To je bilo doslej možno le ugibati, bi pa že kmalu lahko imeli konkretnejše orodje za merjenje tega podatka. Evropska vesoljska agencija (ESA) je v četrtek namreč uspešno izstrelila prvi satelit, ljubkovalno poimenovan "vesoljski dežnik", ki uporablja poseben radarski sistem za razkrivanje tega, kar se skriva pod krošnjami dreves. Upajo, da bo znanstvenikom pomagal bolje razumeti vlogo deževnih gozdov pri shranjevanju ogljika in vpliv krčenja gozdov.
"Resnično želimo preiskati te gozdove. Dejansko lahko pogledamo v notranjost," je po izstrelitvi dejal prof. John Remedios, direktor Nacionalnega centra za opazovanje Zemlje (The National Centre for Earth Observation), ki je idejo predlagal ESI. Dejal je še, da bi bil velik dosežek, "če bi prvič z visoko natančnostjo dejansko vedeli, koliko [biomase] je dejansko v Amazoniji, Kongu, Indoneziji".
Želijo stehtati količino ogljika v drevesih
Antena uporablja radar v pasu P, ki ima zelo dolgo valovno dolžino – kar mu omogoča videti globlje v gozdove ter razkriti veje in debla, ki jih zakrivajo krošnje. "Večina radarjev, ki jih imamo danes v vesolju, snema čudovite slike ledenih gor, toda ko gledajo gozdove, vidijo vrhove gozda, majhne vejice, lističe, ne prodrejo pa globlje v gozdove," je za BBC pojasnil dr. Ralph Cordey, vodja geoznanosti pri Airbusu. "Toda ugotovili smo, da lahko z uporabo precej daljše radarske valovne dolžine vidimo v globino dreves in gozdov," je dejal. 1,2-tonski satelit bo uporabljal pristop, podoben tistemu pri računalniški tomografiji (CT-skeniranju), ter bo med ponavljajočimi se preleti analiziral "rezine" skozi drevesa, da bi ustvaril sliko o tem, koliko lesne mase je prisotne. Prav ta material se lahko uporablja kot pokazatelj količine shranjenega ogljikovega dioksida. Trenutno znanstveniki merijo posamezna drevesa in poskušajo ekstrapolirati, toda to predstavlja "ogromen izziv". "V bistvu govorimo o tem, da poskušamo stehtati količino ogljika, ki je shranjen v bilijon in pol drevesih v tropih," je za BBC dejal prof. Mat Disney, profesor daljinskega zaznavanja na University College London in dodal, da so le sateliti dovolj natančni, da lahko to nalogo opravijo dosledno. Meritve na tleh bodo sicer potekale tudi po izstrelitvi satelita, da bi jih lahko primerjali s satelitskimi podatki.
Ekipa želi prve zemljevide izdelati v šestih mesecih, nato pa bo naslednjih pet let nadaljevala z zbiranjem podatkov. Omenjeni letni zemljevidi ne bodo le pokazali, koliko ogljika je shranjenega, temveč tudi, koliko se ga izgublja zaradi krčenja gozdov.
