Pred slabim desetletjem je bil prvi. Saj so se mu kmalu pridružili posamezni konkurenti, s katerimi je sprva še previdno tipal razpoloženje pri kupcih, a res veliko omembe vrednih nasprotnikov ni imel. Eksplozija je prišla malce kasneje in že lani je bilo v njegovem razredu več kot dvajset konkurentov. Da, od nič do dvajset v manj kot desetletju! To se je zgodilo z razredom malih športnih terencev. Nissan juke pa je ves ta čas ostal, in to brez kančka dvoma, najbolj poseben. Izstopajoč. Drugačen. Zaradi tega je s svojo obliko delil občinstvo na tiste, ki so ga občudovali (večina), in tiste, ki jim ni bil všeč. Vmesne poti tako rekoč ni bilo. In tak je tudi zdaj, ko smo ga preizkusili v obliki druge generacije. Pri njej je svoje oblikovne adute še malenkost bolj poudaril in izostril, vse drugo pa je še nekajkrat bolj nadgradil.
Če smo tako pred tem juku zaradi atraktivne oblike skozi prste pogledali pri (marsi)čem drugem, zdaj gledanja skozi prste ni več. In to enostavno zaradi tega, ker ni potrebno, ker je vse natanko tako, kot mora biti. Položaj za volanom se nastavi hipno in je ustrezen tudi za višje voznike, prostora na zadnji klopi je ob slabem decimetru prirastka (zdaj je dolžinska mera 4,21 metra) zgledno dovolj, več kot le zgleden pa je s precej razkošnimi 422 litri osnovne prostornine tudi prtljažnik.
Opazno kakovostnejše in bolj urejeno, a še vseeno razgibano in živahno je tudi voznikovo delovno okolje, kjer je zdaj obilo mehkih materialov. Za upravljanje nastavitev in infozabavnega sistema medtem skrbi pravšnja kombinacija zadostnega števila fizičnih gumbov in zgledno odzivnega zaslona na dotik. Kar zna med vožnjo nemara zmotiti kakšnega nižjega voznika, je tako le visok motorni pokrov v spodnjem delu vidnega polja, a se tega vsak precej hitro navadi.
Pri motorju novi juke ne daje izbire, za zdaj je na voljo le trivaljni litrski bencinar s 86 kilovati (117 konji), ki je pri testnežu sodeloval s 6-stopenjskim ročnim menjanikom (s 7-stopenjsko avtomatiko je za poldrugi tisočak dražji). Pri čemer je treba priznati, da zadosti potrebam zares širokega kroga kupcev, a širša izbira v vseh pogledih, tako po moči kot »barvi« pogona, bi bila zagotovo dobrodošla. Kar pa ne spremeni dejstva, da se je omenjeni motor izkazal v številnih pogledih, saj ponuja dovolj moči, da je juke z njim živahen avto. Kar zna koga zmotiti (kot je to pri večini trivaljnikov), je le precej glasen zvok ob odločnejšem pospeševanju. Tega je z mesta do hitrosti 100 km/h sicer zmožen v 10,4 sekunde, juke pa se sicer udobno in uglajeno pelje tako pri avtocestnih hitrostih kot na podeželskih cestah, okreten pa je tudi v mestih. Poraba zelo niha glede na način vožnje, ko smo zares pazili, je lahko na 100 kilometrih tudi pod sedmimi litri, ob težji nogi brez težav tudi dober liter višje.
Za opremo testneža z imenom N-connecta velja podobno kot za motor. Spada na sredino ponudbe in zadosti željam večine, med drugim denimo poleg obilice varnostne opreme ponuja izbiro voznega načina. Za kaj več pa bo v žep treba seči tudi po več kot 21.000 evrih, kolikor stane tak juke po ceniku. Pri čemer trenutno pri Nissanu ponujajo tudi akcijski popust 2500 evrov.
