Skoraj vsi.
Če ostanemo na Irskem, pri vaših koreninah. Ali bi lahko rekli, da ste smisel za humor podedovali po očetu, smisel za slog pa po mami?Blizu, ampak sta oba zabavna, oba pa imata tudi precej občutka za slog. Moj oče je sicer izjemno zabaven človek in zaradi tega imam rada zabavne moške. Moja mama pa ima zelo dobro oko in ve, kaj je iz katerega leta in ali je dobro ali ne.
Kako izbirate oblačila za nastope? Se kdaj tako oblačite tudi v »resničnem« življenju?Ne zares. No, saj je tudi to resnično življenje. Na odru preživim kar precej časa. Med čiščenjem, pospravljanjem predalov otrok ali urejanjem hiše pa nosim udobna oblačila, ne kosov visoke mode.
Ima smisel za modo tudi vaša hči Clodagh?Ima. Ne vem, kako se bo to odvilo, ker imajo otroci različne faze. Včasih zelo radi eksperimentirajo, včasih pa so zelo konservativni. Trenutno bi poizkusila vse, v prihodnosti pa morda ne več.
Kakšne so bile vaše faze? Ne predstavljam si, da bi bili kdaj sramežljivi, niti kot otrok.Ne, definitivno sem bila ekshibicionističen otrok. Rada sem se oblačila v različna oblačila. Oblekla sem se na primer kot Kitajka in skozi okno spalnice, ki je bilo prav tako okrašeno, mahala ljudem. Ali pa po Stourportu hodila našemljena v duha s čudnim viktorijanskim vozičkom za dojenčka.
Veste, česa se najbolj spomnim z vašega prvega koncerta v Ljubljani? Tega, da ste po koncertu z balkona v Križankah pokazali golo zadnjico.Ste me morali spomniti na to? To je bilo mišljeno kot znak globokega veselja. Tisti večer smo imeli res dober koncert in smo bili popolnoma zadeti od tega, zato sem hotela od sebe dati še malo več. Potem pa so to ujeli fotoaparati in vse skupaj je prišlo v časopis na Irskem. Povem vam lahko, da mama in oče nista bila preveč vesela, ko sta to videla, in sta potrebovala kar nekaj časa, da sta prišla k sebi in to sprejela kot nekaj smešnega.
Pa se vrnimo k oblečeni Róisín. Ali svoje obleke za nastope kdaj oblikujete sami?Ne, sem jih pa na primer dala malo spremeniti, ko sem jih dobila. Fino mi je, ko najdem kaj, kar me spremeni. Ko sem na primer enkrat hodila po ulici in videla ljudi v gradbenih oblačilih, sem pomislila, da bi imela kaj takega.
Lady Gaga je enkrat nosila enako obleko kot vi, le da pozneje. Vas so, ko ste jo imeli, opisali kot noro. Je ideje dobila od vas? Ste jo kdaj spoznali?Sem, pred leti, preden je bila slavna. Takrat sem jo na hitro spoznala, ampak ne morem se spuščati v razpravo o tem, ker iz tega nikoli ne pride nič dobrega.
Ste velika umetnica, in sicer na različne načine, od glasbe do mode. Vas frustrira, ko vidite, kakšni glasbeniki postanejo večje zvezde, pa imajo veliko slabšo in manj izvirno glasbo kot vi?Mislim, da bi bilo zelo nehvaležno od mene, če bi mislila, da mi je bilo težko. To bi zvenelo smešno. Ljudje me vidijo in rečejo, poglejte to osebo, ki se ima noro dobro in že 25 let počne točno to, kar želi početi. Včasih ljudi, ki so del industrije, jezi še bolj, če jim ne uspe iztisniti iz tega dovolj denarja, ker vidijo mene, ki se odlično zabavam pri tem, da počnem točno to, kar hočem, in dovolj zaslužim.
Ste bili pa pred kakim letom vseeno nekoliko slabše razpoloženi… Dejali ste celo, da morda ne boste več izdajali albumov.Tega nisem rekla, sem bila pa lani zelo utrujena, ko sem napovedala, da bom posnela video za vsako pesem, a nisem dobila veliko podpore. Obljubili so mi nekaj in mi potem to vzeli, kar je stvari zelo otežilo. To je specifičen problem, ki se zdaj rešuje, tako da se na splošno ne morem pritoževati.
Ali še vedno obiskujete klube?Da, včasih.
V mladosti in pozneje ste zelo veliko hodili v klube. Zanimivo, da vas nikoli ni potegnilo v divji vrtinec, droge… Kako ste se izognili temu?Saj me je potegnilo, in to velikokrat, ampak je bilo veliko več pozitivnega kot negativnega. Šlo je za glasbeno kulturo, odkrivanje glasbe, kupovanje plošč in šele nato za zahajanje v klube, kar je bilo zame super. Kot verjetno veste, sem pri 15 letih ostala sama v Manchestru, starši pa so se vrnili na Irsko. Zelo zgodaj sem začela sklepati lastne odločitve o tem, kaj bom. Ne vem, od kod sem črpala moč, res pa je, da sem bila vpletena v glasbeno kulturo in sklepala prijateljstva z ljudmi, s katerimi sem delila strast. S tem sem imela veliko srečo.
Kako je vašo odločitev, da pri 15 letih ostanete sami v Manchestru, sprejela vaša mama?Sprejela jo je, ker je vedela, da sem zelo močna in da mi je popolnoma jasno, kaj hočem. Če se ozrem nazaj, se mi zdi, da so vsi veliko bolj kot jaz vedeli, da se z Róisín ni za šaliti.
Ko ste otroke imeli sami, ste si vzeli nekaj let premora. Kako se je bilo vrniti?Tudi takrat sem veliko počela. Imela sem dva otroka, zaljubila sem se v Sebastiana (Properzi, op. a.), ki je oče mojega drugega otroka. Ko sem dobila Clodagh, sem po nekaj mesecih ostala sama z njo, potem pa sem spet našla ljubezen in dobila možnost, da si ustvarim pravo družino, za kar sem mislila, da je na določeni točki odletelo skozi okno. Tu in tam pa sem ustvarjala glasbo, tudi s Tadhgovim očetom, ki je Italijan. Z njim sem naredila tudi italijanski projekt Mi senti in si mislila: »O, moj bog, pojem v italijanščini.« Potem pa je sledil tretji album Hairless Toys z Eddiejem Stevensom, ki je z menoj sodeloval najdlje, že od Moloka dalje.
Kaj lahko pričakujemo od vas v Ljubljani tokrat? Bo to Róisín Murphy, kakršno smo videli pred desetimi leti?Tokrat bom morda pokazala prsi…
