Komaj smo se znebili preglavic, ki nam jih je aprila povzročal vpliv retrogradnega Merkurja, že se moramo počasi pripraviti na njegov ponovni udarec z repom. Po obveščevalnih podatkih, ki so jih pridobili na spletnem Žurnalu, se bo to zgodilo že v začetku avgusta. Petega avgusta, če smo natančni. »Ker bo retrogradni Merkur v znamenju device, bo njegov vpliv še posebej močan na področju vsakodnevnih rutin, zdravstvenih in poslovnih vidikov našega življenja. Pričakujte izzive v komunikaciji, načrtovanju in organizaciji. Retrogradni Merkur pogosto povzroča zamude, nesporazume in težave s tehnološkimi napravami,« se glasi namig, ki ga nikakor ne gre prezreti. Ampak kaj bi nas skrbelo nekaj, česar še ni, če lahko v danem uživamo v življenju brez komunikacijskih in organizacijskih motenj in v simbiozi z delujočimi tehnološkimi napravami.
Pogačar iz rok Nataše Pirc Musar prejel kavo in džezvo
Tako kot je na primer Aleš Hojs užival na zaključni konvenciji republikancev v Milwaukeeju, kar so dobrih novic željni bralni skupnosti predočili v Slovenskih novicah. Kot so zapisali v uverturi k sestavku, je nekdanji notranji minister in podpredsednik stranke SDS tako kot veliko članov te stranke velik podpornik Donalda Trumpa, zato se je udeležil zaključne konvencije republikancev, kjer so dokončno potrdili izbiro Trumpa za svojega kandidata na prihajajočih predsedniških volitvah v ZDA. In sodeč po zapisanem je bil Hojs nad predstavo svojega vzornika navdušen. »Toliko vere v Boga, tako med govori nastopajočih kot med srečanji z naključnimi obiskovalci, že dolgo nisem zaznal. Govor Donalda Trumpa je bil izjemno dolg, spravljiv in do nikogar žaljiv. On bo predsednik vseh, in ne zgolj republikancev,« je bil v svojem zapisu s terena, ki ga je razposlal čez lužo, čustven podpredsednik SDS.
Še bolj kot Trumpovi utegnejo biti spravljivi in do nikogar žaljivi govori naše politične elite naroda, ki se v nizkem startu že pripravlja na zavzetje Pariza. Kot smo lahko prebrali na spletni platformi topnews.si, bo barve Slovenije na olimpijskih igrah v Parizu zastopala doslej najštevilnejša, kar 197-članska olimpijska odprava, ki šteje 90 športnikov in športnic. Prav tako bo visokoštevilen tudi vladni paket, ki bo odletel na prizorišče iger. V njegovi postavi bodo predsednik vlade Robert Golob in še štirje ministri iz njegovega kabineta, med katerimi so minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ministrica za kulturo Asta Vrečko ter podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. In seveda še kup spremstva, ki pritiče vrhuški. Kaj bodo tam počeli, sicer ni povsem jasno, napovedano je denimo to, da se bo državna sekretarka Vesna Humar o položaju in izzivih slovenske skupnosti v Franciji nekega dne pogovarjala z veleposlanico RS v Franciji Metko Ipavic, dotični dan pa bodo zaokrožili s prijetnim večerom in sprejemom za Slovence, ki živijo v Franciji. Za vrhunec dneva bo zbrane nagovoril še minister Matej Arčon. Asta Vrečko bo prav tako sodelovala na državniški procesiji, kot sogovornica na okrogli mizi o sinergijah kulture, športa in turizma v Slovenski hiši. Na pomembno državniško pot v olimpijski Pariz se bo odpravila še predsednica države Nataša Pirc Musar skupaj s svojim spremstvom. Po informacijah, zapisanih na taistem sredstvu javnega obveščanja, naj bi pri predsednici vest, da bo v Pariz poleg nje odpotoval še poglavar vlade, zbudilo presenečenje in nelagodje, saj je bila menda prepričana, da bo izmed vseh treh najvišjih predstavnikov državnega vrha v Pariz odpotovala le ona. Je pa to, da je mati naroda nedvomno najbolj strokovno usposobljena za takšne priložnosti, dokazala na generalki pred svojim pariškim udejstvovanjem, med ljudskim sprejemom za kolesarskega mučenika Tadeja Pogačarja. Na Kongresnem trgu ga je kot glavna govornica povabila in pričakala na odru ter oznanila, da kot predsednica rada sprejema zmagovalce in da to počne z veseljem in ponosom. »Tuji državniki me sprašujejo, kaj za božjo voljo delamo v Sloveniji, da imamo toliko vrhunskih športnikov, in ne vem, včasih rečem, da imamo dobro vodo,« je pred zbrano množico vzhičeno, a šaljivo razlagala Pirc-Musarjeva. Za nameček je trikratnemu cestnemu kralju francoske pentlje pripravila še malenkost, kot se je izrazila, in sicer za darilo, »posebno kavo z imenom pogačar in eno majhno džezvico«, kot je opisala ta dragoceni državniški dar. Pogačar se je ponižno zahvalil za kavo in džezvo ter dodal, da bo šlo tako lepo darilo v vitrino. Predsednici pa je še sam za spomin izročil eno izmed rumenih majic, ki jih je imel čast obleči na letošnji dirki po Franciji, ter še eno rožnate barve, barve zmagovalca krožne dirke po Italiji.
Rebeka Dremelj se je drla
kot zverina, nato pa jokala
Da olimpijske igre niso le športni dogodek, temveč tudi spektakel, ki združuje ljudi z vsega sveta, so ugotovili tudi avtorji revije Lady in poudarili, da vsake igre prinašajo nove junake, ganljive zgodbe in nepozabne trenutke, ki ostanejo v kolektivnem spominu. V ta namen so nekaj in povsod znanih obrazov povprašali, na katerega slovenskega olimpijskega dobitnika poletne olimpijske kolajne iz preteklosti najprej pomislijo in kakšen je njihov spomin na ta dogodek. Alenka Godec, ki se je znašla med množico izprašanih, je denimo kot iz topa ustrelila, da sta to po njenem žlahtnem izboru Brigita Bukovec in srebrni kajakaš iz Atlante 1996 Andraž Vehovar. »Oba sta dobila kolajno istega leta, dolgo je že tega, ampak sta se mi vtisnila v spomin. Seveda pa ne morem mimo Jolande Čeplak in njenega dramatičnega boja z Mario Mutola za bron,« je po osebnem spominu pobrskala Godčeva. Rebeki Dremelj pa so utrinki kolektivizma ušli na avstralsko celino. »Takoj pomislim na Luko Špika in Iztoka Čopa in njuno zlato kolajno v Sydneyju leta 2000. Zelo dobro se spomnim, kako smo to vsi gledali, navijali za njiju in se drli kot zverine, na koncu pa od sreče jokali, ko sta si priveslala prvo mesto,« je o olimpijskih solzah sreče pripovedovala Dremljeva.
Anže Kopitar obožuje
praženi krompir in pečenko
Za revijo Lady se je minule dni izpovedal eden izmed kvote posvečenih, ki so že nastopili na olimpijskih igrah. Sicer na tistih, ki se dogajajo pozimi, a zato prav nič manj veličastnih. Kot so obvestili svoj bralni krožek, Anže Kopitar, veliki zvezdnik hokejske lihe NHL, menda z delčkom možganov že razmišlja o upokojitvi in življenju po končani športni karieri, ki jo kani končati v domačem klubu Los Angeles Kings. Kot so še pripomnili v krajšem zapisu, bo Anže takoj, ko bo vrgel palico v kot, z družino začel na veliko kolovratiti po svetu. »Zelo rad potujem. To je moj najljubši konjiček,« je dejal Kopitar in napovedal, da bo prvo postkarierno potovanje celotno družino Kopitarjevih iz Kalifornije odneslo na Japonsko. »A če si zaželi Anže spoznati Japonsko in njeno kulturo, pa suši ni na vrhu seznama njegove najljubše hrane,« so namignili, preden so pompozno predstavili njegovo najljubšo jed: praženi krompir in pečenko. Tudi Jureta Godlerja krasi nekaj veščin, ki sicer pregovorno pritičejo igralcem hokeja. V vsem, kar dela, sicer velja za pravega gospoda, kot so pojasnili v uvodu k članku o medvrstniškem nasilju v slovenskih šolah, in prav zato mu nihče ne bi pripisal, da se je kdaj zapletel v kak pretep ali ga celo sam izzval. Ampak ga je. In to ne zgolj enkrat samkrat. »V osnovni šoli sem bil glavni pretepač v razredu. Zmeraj sem spravljal ob živce najmočnejše sošolce in na koncu sem ji zmeraj tudi fasal,« je o svojih pretepaških dnevih razglabljal Godler.
