Tako hudo kot lani, ko je padel junijski vročinski rekord 38 stopinj Celzija na vremenski postaji v Podnanosu, sicer ni bilo, ampak do 28. junija, ko je bil dosežen ta absolutni rekord, imamo še čas, da ga presežemo. Smo pa izvedeli, da niso samo strokovnjaki z meteorološke službe Agencije RS za okolje izurjeni za to, da vnaprej napovedo, kaj nam utegne pasti na glavo od tam zgoraj in kako se moramo obleči, ko odhajamo svežemu zraku naproti. Kot smo lahko prebrali v reviji Lady, bi lahko bila Anika Horvat mirno pooblaščena dežurna vremenska prognostičarka. »Nisem vremenoslovka ali kakšna strokovnjakinja za vreme, ampak res znam napovedati dež, veter, tramontano, se pa zelo bojim strel,« je o svojih napovedovalskih vrlinah razglabljala Horvatova in v dokaz priložila zgodbo s snemanja videospota za pesem Do roba in še čez, ki jo je zapela skupaj s Tinkaro Kovač. »Čakalo nas je še nekaj snemalnih ur, ko naj bi posneli tudi skok v morje. Ko so okrog poldneva začeli napovedovati tramontano, sem rekla: 'Čez dvajset minut bo tu.' In natančno tako je bilo,« je o svojih sposobnostih napovedovanja vremena povedala Anika Horvat.

Veličastnemu vstopu v poletje in začetku šolskih počitnic so se priklonili tudi Mars, Venera in Luna ter s skupnimi močmi ustvarili pravo nebeško kompozicijo v obliki konjunkcije, kot pravijo pojavu v astronomiji, kar pomeni, da so bili v sredo in četrtek zelo blizu drug drugega in vidni s prostim očesom, ob skoraj povsem istem času pa so tudi zašli. »Podobni pojavi se zgodijo vsako leto ali morda nekajkrat na leto. Niso zelo redki. Če je vključena Luna, trajajo mogoče dva, tri dni, ko jih lahko opazujemo. Predvsem je pojav vizualno lep. Všeč nam je, ko se planeti na nebu lepo estetsko poravnajo in so urejeni v lepo kompozicijo,« je za STA pojav opisal Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Kaurič je bil v prejšnjem
življenju Italijan

Najkrajši poletni noči so salutirali še na dogodku z delovnim naslovom Poletna noč. Po poročanju tiskovnega servisa rtvslo.si je tradicionalni gala koncert, ki obuja spomin na zlate čase Slovenske popevke, naznanil že 71. izvedbo ljubljanskega festivala in se, kot je že v navadi, poklonil dediščini slovenske zabavne glasbe in glasbenim legendam, ki so zaznamovale domači kulturni prostor. Letošnja Poletna noč je minila v znamenju poklona Tomažu Domicelju, ki letos praznuje 75 let, lani pa je izdal dvojni album samih uspešnic z naslovom Jubilej, ki je izšel v obliki stare tehnike, na cedeju, saj je Domicelj, kot se je pohvalil za časnik Svet 24, zvest tradiciji. »Še nikoli si nisem naložil niti poslušal digitalnega posnetka. Imam zbirko 40.000 cedejev in okoli 6000 do 7000 vinilk, kar mi čisto zadošča, če še kaj vidim, pa kupim. A ni lepše imeti v rokah krasen ovitek z vsemi besedili, podatki, fotografijami, kakor tam nekaj klikati? Meni je to popolnoma nedojemljivo. Vem pa, da ima dosti ljudi to rado. Eni bodo rekli, da sem konservativen. Jaz pa pravim, da sem tradicionalen – to je čisto nekaj drugega. Pri pesmih sem bil pa zelo napreden, včasih tudi za več desetletij,« je o tradiciji in napredku razglabljal letošnji čaščenec, ki je, kot so še izdali na koncu, vendarle popustil in jubilejni plošček izdal še v digitalni obliki.

Še en prekaljeni glasbeni kameleon, kot so ga predstavili bralnemu krožku revije Lady, Dare Kaurič, ki velja za gonilno silo ansambla Kingston, je izdal nov samostojni album. Poimenoval ga je Muzika za ples, čeprav, kot so zaupali javnosti, sam ne pleše. Zato pa skrbi za to, da drugi plešejo, sam pa se raje razgiba s hojo na lokalni hrib, kamor se menda odpravi vsak dan. No, med počitnicami ga tam ne bo, saj bo, kot je predstavil svoj poletni načrt potovanj, najverjetneje v Italiji ali na Tenerifu. »Prejšnja leta smo hodili v Kalabrijo, za letos pa še nimamo načrta. Morje mora biti, a v povezavi s potovanjem, ne da se samo svaljkaš po plaži. Meni osebno je zelo všeč Italija: hrana umetnost, arhitektura. Tam res uživam, po mojem sem bil v prejšnjem življenju Italijan,« je razkril Kaurič.

Na Hrvaško potuje
1,2 milijona Slovencev

Če je Kaurič utelešen Italijan iz prejšnjega življenja, je po uradnih podatkih, ki so jih prek državne tiskovne agencije STA posredovali javnosti s slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, očitno 1,2 milijona takšnih, ki so bili v prejšnjem življenju Hrvati, kajti kar 1,2 milijona Slovencem je očitno Hrvaška tako všeč, da so jo obiskali v letu 2022, vsi skupaj pa so ustvarili 10,1 milijona nočitev. Nič čudnega, da je ob takšni množici, še sploh poleti, naše veleposlaništvo pri sosedih zelo na udaru. Pojasnili so, da se število klicev v poletnih mesecih poveča za 80 odstotkov, v času dežurstva prejmejo tudi do 20 klicev na dan, slovenski državljani na začasnem obisku na Hrvaškem pa se na veleposlaništvo pogosto obračajo v primerih, za katere veleposlaništvo ni pristojno. Med njimi so vprašanja o vklopu mobilnih podatkov, rezervaciji hotelov in predrtih pnevmatikah, imeli so celo primer, ko se je slovenski državljan nanje obrnil, da bi mu pomagali najti kovček, ki mu je padel iz avtomobila na avtocesti. Na veleposlaništvu so še namignili, da nikakor niso pristojni za iskanje izgubljenih hišnih ljubljenčkov, ne morejo izposlovati izpustitve iz pripora oziroma zapora, plačati varščine in preiskovati kaznivih dejanj.

Brezskrbnim počitniškim dnem so se poklonili še v reviji Lady, kjer so se lotili raziskovalne teme, kdaj so znani Slovenci prvič razprostrli svoja krila, kot so zapisali v uvodu, in se na počitnice odpravili brez staršev. Rok Trkaj, raperski stihoklepec, je prvi samostojni pobeg v svet brez staršev doživel v Bohinju, kamor se je odpravil s taborniki. »Bili smo v naravi, v šotorih, bilo je tudi precej dežja, nato pa so me zelo opikale ose, tako da sem šel predčasno domov,« se svoje iniciacije spominja Trkaj. Rokov glasbeno umetniški kolega Omar Naber pa je svoj krst samostojnosti doživel na popotovanju po slovenskem in hrvaškem obalnem pasu. »S prijateljem sva v drugem letniku srednje šole štopala in na koncu preromala vse od Debelega rtiča do Poreča. Staršev nisem niti malo pogrešal, predvsem zaradi tega, ker sta bila v tistem obdobju ravno v postopku ločitve in družinsko vzdušje ni bilo ravno cvetoče. Si bom pa to romanje zapomnil za vedno in bi ga z veseljem ponovil,« je o uspešno preštopani romarski poti od Debelega rtiča do Poreča povedal Naber.