V Sloveniji sta v zadnjih letih med najbolj priljubljeni spletnimi programi »popolna postava«, pri kateri kupcem za slabih 50 evrov ponujajo dostop do posnetkov z 12 vodenimi vadbami, nekaj športnih pripomočkov in 24-urno podporo trenerja na spletnih omrežjih, ter program »fit akademija«, ki ponuja vsakodnevne treninge za obdobje štirih tednov. Izbiramo lahko med lažjimi in težjimi oblikami treningov ter plesnimi in treningi joge. Vse treninge izvajamo ob pomoči videoposnetkov, na katerih nam vaditeljica pojasni, kako moramo izvajati vaje. Poleg treningov pa v programu prejmemo tudi dnevne jedilnike, ki vsebujejo natančen kalorijski vnos, ki naj bi bil določen glede na podatke o višini in teži, ki smo jih podali ob prijavi v program.
Spletne aplikacije s treningi pa so že pred nekaj leti zaslovele v tujini. Eden prvih ponudnikov je bila ameriška korporacija Nike, ki je prve aplikacije ustvarila z namenom, da bi privabila čim večje število novih tekačev. Svojo ponudbo so pozneje razširili tudi na posnetke vadb z utežmi in visokointenzivne vadbe. V zadnjem letu so vadbe v obliki videoposnetkov začeli ustvarjati tudi s pomočjo platforme Netflix, ki je bila pred tem znana po svoji ponudbi serij in filmov.
Znanje je pri trenerstvu ključno
Petra Parovel je ena izmed slovenskih začetnic spletnih programov, ki jih je na začetku imenovala fit izzivi, danes pa ima svojo aplikacijo, v kateri ponuja videoposnetke s treningi in recepte. »Za spletne programe sem se odločila predvsem zaradi deklet, ki so želela trenirati z menoj, a so živela predaleč,« pojasni.
Večina vaditeljic, ki ponujajo spletne programe, kot svojo izobrazbo navaja licenco za osebnega trenerja, ki jo lahko pridobi vsak, ki opravi spletni izpit in za licenco plača slabih 1200 evrov. Trenerji z licencami so pogosto deležni kritik trenerjev, ki imajo fakultetno izobrazbo, saj so ti prepričani, da nekajtedenski spletni program ne more nadomestiti treh let študija in vaj v športnih dvoranah.
Parovelova je po izobrazbi diplomirana kineziologinja, a kljub temu meni, da izobrazba pri športnem trenerstvu ni ključna. »Na začetku kariere me je motilo, da treninge vodijo ljudje, ki imajo le licenco. Zdaj pa vem, da lahko tudi oseba, ki ima le licenco, po znanju celo prekaša tiste, ki imajo v roki diplomo, če svoj čas vlaga v dodatna izobraževanja,« pove in doda, da je kljub temu na trgu preveč trenerjev s premalo znanja, saj ga ljudje ne cenijo dovolj.
Pri prehrani ni bližnjic
Pomemben del programov za izgubljanje telesne teže je vedno tudi sprememba jedilnika, ki največkrat temelji na zmanjšanju vnosa kalorij in odstranitvi živil, ki naj bi bila nezdrava. Prepričanje, da obstajajo živila, ki so za nas nezdrava, pa je zmotno, opozarjajo strokovnjaki.
Med njimi je tudi magister inženir prehrane Jernej Ogrin, ki je v svojih objavah na spletnih omrežjih pogosto kritičen do ustaljenih predstav o hujšanju in programov, ki obljubljajo hitre spremembe. »Vsi programi na neki način uporabniku pomagajo zmanjšati vnos hrane, kar ga spravi v stanje energijskega primanjkljaja, to pa vodi v izgubo telesne maščobe in je hkrati edini način za izgubo kilogramov,« pojasni Ogrin. Težave vidi predvsem v dolgotrajnem prenizkem vnosu energije, saj to povzroča stalno utrujenost, padec koncentracije in padec libida.
Spletni programi uporabnikom pogosto res prinesejo hitre in opazne spremembe, ki pa izginejo kmalu po zaključku programa. Stroge diete nas po Ogrinovem mnenju ne naučijo ničesar, saj ne spremenijo naših prehranjevalnih navad. Po opravljenem programu se namreč večinoma vrnemo k uživanju večje količine hrane, ki je bila med dieto prepovedana. V svojem programu, ki ga je poimenoval »zadnja dieta«, želi tečajnikom predstaviti, kaj je potrebno za izgubo kilogramov, kako sestaviti nasitne in hranljive obroke ter kako postopno spremeniti svoje prehranske navade. »Tak program lahko ljudi dejansko nauči, kako naj svojo prehrano prilagodijo, namesto da od nje samo bežijo v še eno hitro rešitev,« pojasni.
