Vročinski rekordi ne pojenjajo niti pregovorno pustega in z dežjem obdarjenega novembra. Če smo se v ne tako daljni preteklosti v prvih novembrskih dneh lahko celo že kepali, pa smo letos lahko plavali v na prijetnih 20 stopinj ogretem morju. Dokaz za to sta predložila zakonca Klinar-Rupel. Na spletnem mestu govori.se so odkrili njun medmrežni odtis in zapisali, da sta si Anja Rupel in Aleš Klinar, pevka in glasbenik, za podaljšani praznični konec tedna, ki ga je polepšalo čudovito in sončno vreme, tako kot mnoge Slovenke in Slovenci privoščila skok na morje, Anja pa je svoje oboževalce malce pocrkljala z lepimi prizori, ki so nastali ob tem. »Medtem ko je sama raje uživala na toplem soncu na obali, je njen Aleš zbral pogum in se podal na kopanje. Čeprav se je poletje že poslovilo, nekatere morje še vedno tako navdušuje, da se ne glede na temperature odpravijo vanj. No, sicer trenutno ni še zelo hladno, a za marsikoga ta temperatura ni nič kaj prijetna. Aleš se je očitno zelo zabaval, ravno tako kot Anja,« se glasi poročilo v besedi, slika v morju čofotajočega Aleša pa je bila seveda prav tako priložena.
Poetična pesnitev Fliserja
O morju je bil govor tudi na božjih valovih radia Ognjišče, kjer so v oddaji Naš gost poslušalci pobliže spoznavali Edvina Fliserja, ki je, kot so zapisali na spletnem radijskem mestu, zelo zaznamoval podobo zlatih let slovenske popevke ter kot pevec in kot avtor pustil nepozaben pečat tudi v narodnozabavni glasbi, v zadnjih letih pa kot pedagog, ki talentiranim mladim rodovom predaja znanje in izkušnje. Edvin je bil namreč rojen ob morju v Šibeniku, mati je bila po poročanju Ognjišča Dalmatinka, oče Slovenec, dedek Mariborčan. »Morje je res nekaj posebnega, živ organizem, ki se neprestano spreminja. Zdaj mirno, kot olje, naslednji trenutek nakodrano, razburjeno, razburkano … Treba ga je spoštovati. O morju sem napisal poetično pesnitev Morska impresija, ki je pred nekaj leti izšla v moji pesniški zbirki,« je v poetičnem duhu razglabljal Fliser in dodal, da je tudi Štajerska svojstvena po svojem veselju, vinorodnem potencialu, ki ga ima, in po svoji odprtosti. »Tudi to je pokrajina in dežela, ki v človeku pusti pečat. Tudi Štajerski sem posvetil precej pesmi. Ta dva vpliva Dalmacije in Štajerske sta se na trenutke celo dopolnjevala. Dalmatinska melodika in štajerski ritmi, polke, to je dajalo posebno noto skladbam, ki sem jih pozneje pisal,« je razložil Fliser.
Wernerja bojkotirajo
mediji zaradi covida
Človek morja je prav tako Werner Brozović, ki sicer ni rojen v Dalmaciji kot Fliser, ampak v Selcah pri Crikvenici, je pa zato plod enake dalmatinsko-slovenske zveze, saj je bila tudi njegova mati Dalmatinka, oče pa Slovenec, kot je obelodanil pred časom. Ljubljenec slovenskih odrov se je za žurnal24.si izpovedal o tem, zakaj ga ne videvamo več v medijih, saj, kot so pripisali v uvodu, je bil pred koronskim obdobjem kar nekakšna stalnica v medijskem svetu, a po omejitvah in njegovem odkritem nasprotovanju nekaterim ukrepom je njegovo pojavljanje v medijih kar nekako poniknilo. »Žalostno! Nikoli nisem obsojal drugače mislečih, imam svoje mnenje, ki sem ga v tem primeru tudi jasno izrazil, a ne prenašam, da se mi vsiljuje tuje. Vsak ima pravico do svojega mnenja. Da so začeli celo moje poslušalce označevati in napadati na podlagi mojega mnenja, pa je zelo žalostno in nedopustno,« se je pridušal kralj slovenskih ljudskih src in ob tem še napovedal, da ga na odrih ne bomo videvali vse do pomladi, ker, kot se je izrazil, človek v tem času res ne ve, kaj lahko pričakuje, ali bo virus, ali nam bodo izklopili elektriko ... Zato pa sta tudi v pokoronskem obdobju v vseh sredstvih javnega obveščanja še kako prisotna Wernerjeva glasbena kolega Damjan Murko in Gianni Rijavec, ki sta se one dni razgovorila na temo noči čarovnic oziroma halloweena, ki so ga v reviji Stop označili za praznik, ki ga večina povezuje z Ameriko, vendar je, kot so pripomnili, resnica povsem drugačna, saj po njihovih zabeležkah tradicija izvira iz starodavnega keltskega praznika samhain, ko so ljudje prižigali ognje in nosili kostume, da bi odganjali duhove. Mirovnik svetovnega kova in glasbenik Gianni Rijavec je dejal, da ga noč čarovnic spominja na čase, ko ta praznik sploh še ni bil popularen in so otroci iz buč ustvarjali različne pošasti in tekmovali, kdo ima večjo in lepše izrezano bučo. »Nikoli se nisem našemil, vse skupaj spremljam bolj od daleč. Ker sovpada z dnevom reformacije, je moja pozornost usmerjena bolj k slednjemu,« je izpostavil Rijavec. Nasprotno tezo pa je zagovarjal Murko, ki je namignil, da se mu zdi ta dan, ki pri nas še ni povsem uveljavljen, zanimiv predvsem zaradi namena in sporočila tega običaja. »Sam verjamem v posmrtno življenje in sem prepričan, da se to noč duše res vrnejo med nas.«
Jasna Kuljaj ima čarovniške sposobnosti
V reviji Suzy pa so se lotili povsem čarovniških tem in v uvodu v raziskovalno nalogo zapisali, da so nekoč verjeli, da so čarovnice grde, hudobne in zlonamerne ženske, v sodobnih časih pa beseda čarovnica lahko pomeni modro in samozavestno žensko, ki je v stiku z naravo, s svojim telesom in svojimi močmi. Zanimalo pa jih je, kako bi drzne in pogumne znane Slovenke uporabile svoje moči in sposobnosti, če bi v svojih rokah en sam dan držale čarobno paličico. Televizijska voditeljica Jasna Kuljaj je priznala, da je celo brez paličice malce čarovniško naravnana, tako da si ne bi želela postati čarovnica niti za en samcat dan, med svojimi čarovniškimi sposobnostmi pa je navedla, da »zelo hitro začutim ljudi in kar vem, kaj se jim plete po glavi, ter vse razberem že iz pogleda«. Na isti dan, 31. oktobra, ko se po nebu z metlami vozijo čarovnice, na trdni grudi pa strašijo buče in maškare, pa praznujemo še svetovni dan varčevanja, katerega namen je, kot so zabeležili v reviji Lady, promovirati pomembnost varčevanja za posameznika in za družbo kot celoto. Glede na to, kar so jim zaupale eminence iz zvezdniškega sveta, se nam za prihodnost varčevanja ni treba bati, saj vsi varčujejo kot le kaj. Glasbeni umetnik Omar Naber je denimo zatrdil, da za hude čase, za katere nikoli ne veš, kdaj pridejo, varčuje od nekdaj. »Med epidemijo mi je to prišlo zelo prav. Če že vlagam, vlagam vase. Ne da v delnice in novodobne finančne sheme ne verjamem, vendar imam rad vpogled in nadzor nad svojimi financami. Sem zagovornik vlaganja v nepremičnine, ker se mi zdi to še vedno najvarnejši način plemenitenja kapitala,« je povedal Naber. Njegova stanovska kolegica Natalija Kolšek pa upravljanje denarja zaupa kar možu, ker se sama na denar in številke ne spozna, za povrh pa je že tako povsem skromne narave. »Sem zelo varčna in stvari za sproti vedno kupujem v akcijah, s kuponi, zelo premišljeno in s tem veliko prihranim. Na splošno nisem velika potrošnica in modna obsedenka, tako da tudi na tem področju ne zapravim veliko. Tudi glede kozmetike zapravim minimalno, saj se ne ličim, razen ob posebnih priložnostih, ko imam glasbene nastope,« je o varčevalnih manirah pripovedovala Kolškova.
