Novembra 1979 se je v Iranu zgodila islamska revolucija, po kateri je na oblast prišel verski voditelj ajatola Homeini, ki se je po 16 letih izgnanstva vrnil v Iran, na vodilnem mestu v državi zamenjal šaha Rezo Pahlavija in oklical islamsko republiko. Taisto, zoper katero te čase v Iranu potekajo protesti, izzvani z ubojem mladenke, ki ni imela pokritih las. Pahlavi je bil ameriški zaveznik, kar Homeini ni bil. Med islamisti so Američani veljali za največje sovražnike, v napadu na ameriško ambasado v Teheranu je bilo v revolucionarnih dneh zajetih 66 Američanov. Nastopila je talska kriza, v kateri je bilo šest talcev v prvi reševalni akciji rešenih, medtem ko je helikopterski desant ameriških vojaških specialcev propadel.
Pomoč zunanjega sovražnika
Iran je namreč zahteval, da jim ZDA predajo od raka obolelega šaha, ki se je zatekel v Združene države Amerike. Islamski revolucionarji so ga obtoževali zločinov zoper iransko prebivalstvo in mu hoteli soditi, ZDA pa Pahlavija niso hotele predati. A julija 1980 je iranski šah v eksilu v Egiptu umrl. Predvsem iz republikanskih krogov, ki so stali izza Ronalda Reagana kot njihovega kandidata, so se začele širiti informacije oziroma javno izražena bojazen, da bi se na račun krize s talci lahko zgodilo »oktobrsko presenečenje« oziroma da bi razrešitev krize tik pred volitvami lahko bistveno pripomogla tedanjemu predsedniku Jimmyju Carterju.
Carterju v volilni kampanji ni dobro kazalo. Ni bil priljubljen ne znotraj svoje stranke ne pri ljudeh obče. Zaradi težav z Iranom je prebivalstvo v ZDA doživljalo motnje v oskrbi z gorivom in povečanje inflacije in celo znotraj svoje demokratske stranke Carter ni užival polne podpore. A kriza s talci je Carterja vseeno vnovič dvignila v javnomnenjskih anketah. Zunanji sovražnik mu je pomagal in ljudje so stopili za njega, nakar je odobril oziroma ukazal helikoptersko reševalno akcijo vojaških specialcev, ki pa se je končala kot ameriški fiasko in priljubljenost mu je spet padla.
Prodaja orožja
sankcijam navkljub
Volitve bi torej lahko rešil, če bi mu uspelo talce pripeljati domov, a je načrt propadel. Iran je talce izpustil zgolj kako minuto po tem, ko je Ronald Reagan 20. januarja 1981 prisegel na predsedniški inavguraciji, kar je nemudoma vzbudilo sumničenja, da se je Reaganova ekipa z Iranci pogodila, da ljudi izpustijo šele po koncu volitev. Vtis, da je šlo za zaroto Homeinija in Reagana zoper Carterja, je leta 1985 okrepila še tudi tako imenovana iranska kontraafera, ko je bilo razkrito, da je ameriška vlada od leta 1981 naprej Iranu prodajala orožje, v kar je bil vpleten tudi George H. W. Bush. Navkljub sankcijam, ki jih je zoper Iran uvedel Carter, pri čemer je bil Iran v vojni z Irakom, ki ga je septembra 1980 napadel, vojna pa je trajala do leta 1988.
